Janša bo spet bojkotiral državno proslavo

Ljubljana – Tudi letos bodo praznovanje dneva državnosti zaznamovali politični spori. Poslanci SDS so na neformalnem posvetu strank v DZ napovedali, da jih v ponedeljek ne bo na slavnostno sejo državnega zbora in poznejšo državno proslavo. Razlog je rdeča peterokraka zvezda.

Ta bo namreč z vključitvijo zastavonoš veteranskih in domoljubnih organizacij spet del simbolov slavnostne seje državnega zbora, potem ko lani, v času Janševe vlade, praporščaki, ki nosijo tudi simbol rdeče zvezde, na državno proslavo niso bili povabljeni. Ta odločitev je, spomnimo, sprožila prvo resno krizo v koaliciji.

»Smer revizije zgodovine«

Zaplete je sicer napovedal že Janez Janša, ki je ob predstavitvi tretje izdaje knjige Premiki izjavil, da bo premierka Alenka Bratušek kršila prisego, ki jo je dala ob izvolitvi, če se bo vlada odločila, da bodo na proslavi sodelovali tudi prapori z rdečo zvezdo. Ali je s tem napovedal tudi, da bi opozicija lahko vložila ustavno obtožbo proti premierki, ni znano.

»Dvajset let tega problema ni bilo. Tudi lani se je ta problem izpostavil na zelo nenavaden način. Najprej s povabilom vsem, potem pa z odpovedanim gostoljubjem. Mislim, da to diši v smer revizije zgodovine. Izključevanje prav gotovo ni način, na katerem bi gradili narodove temelje. Edini način za ustrezno ovrednotenje naše zgodovine je neizprosna refleksija, ki poudarja razlike, ki jih ustrezno postavi v kontekst,« se je na zaplete odzval minister za kulturo Uroš Grilc. Povedal je, da z osrednjo slovesnostjo ob dnevu državnosti želijo poudariti prav združevalno načelo, kar je »edini pravi način, da državni praznik dostojno proslavimo«. »Čas državne proslave ni primeren kontekst za poudarjanje razlik,« je še sporočil minister za kulturo, ki meni, da je rdeča zvezda predvsem simbol boja proti fašizmu, medtem ko sta totalitarna simbola srp in kladivo.

Dolga zgodovina sporov

Slovenska politika je bila vsaj na videz enotna samo 25. junija 1991, ko so na Trgu republike uradno razglasili neodvisnost. Po tem so se vsako leto vrstili zapleti: od dvojnih proslav do sprememb programa in celo zamenjave izvajalcev v zadnjem trenutku. Leta 1996 sta bili prvič dve proslavi: državna na Trgu republike, nekaj sto metrov stran, na Kongresnem trgu pa »opozicijska«, tudi takrat pod vodstvom Janeza Janše. Leta 1998, denimo, na osrednji prireditvi nihče ni imel slavnostnega govora, leta 2000 pa sta bila govornika kar dva, takratna predsednik države Milan Kučan in predsednik vlade Andrej Bajuk, vsak s svojimi poudarki.

Tudi letos bo v Vrhpolju še ena proslava. Dva dni po državni slovesnosti jo organizirata občina Vipava in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO).