Janša: Katastrofični scenariji se ne bodo uresničili

Ljubljana - Predsednik vlade Janez Janša je ob začetku rednega januarskega zasedanja DZ odgovarjal na poslanska vprašanja treh opozicijskih in koalicijskega poslanca. Zagotovil je, da se ne bo uresničil nobeden od "katastrofičnih scenarijev" glede prihodnjega stanja javnih financ ter spregovoril o trenutnih gospodarskih in političnih razmerah, spoštovanju zakonodaje in podeljevanju državljanstev.

Cvikl: Leta 2009 bo treba izvajati sanacijo vašega mandata

Milan M. Cvikl (LDS) je predsednika vlade povprašal, kako ocenjuje ustreznost načrtovanja in trošenja davkoplačevalskega denarja v mandatu sedanje vlade. Analize namreč kažejo, da bo treba leta 2009 "zaradi vaših davčnih daril in neracionalne porabe izvajati sanacijo vašega mandata". Cvikl Janši očita, da je le dva tedna po sprejemu proračunov dejal, da bo treba v letu 2009 znižati obseg javne uprave, racionalizirati socialne transfere in dati manj denarja za pokojnine ter tako prihraniti 600 milijonov evrov.

Janša: Noben od teh katastrofičnih scenarijev ne bo realiziran

Predsednik vlade meni, da gre za insinuacije, ki nimajo realne podlage ne v aktualnem stanju ne v številkah ne v trendih. Janša bi si želel, "da bi bile te navedbe končno podkrepljene z nekimi verodostojnimi številkami". "To, kar smo zdaj slišali, je približno isto, kar piše v nekem nekoč tajnem dokumentu in za kar sam guverner Banke Slovenije pravi, da je to praktično neverjeten scenarij". Če bi bilo stanje takšno, kot ga ocenjuje Cvikl, Slovenija danes ne bi bila članica Evropske monetarne unije. Pri merilih za izpolnjevanje pogojev za vstop v območje evra namreč ni bilo pomembno le sedanje stanje, ampak se je ocenjevalo tudi trende. "Noben od teh katastrofičnih scenarijev ne bo realiziran," še poudarja predsednik vlade.

Potrča zanimalo ravnanje vlade z javnimi sredstvi

Po mnenju Mirana Potrča (SD) se v javnosti ustvarja dvom, ali vlada vedno dosledno spoštuje zakone in skrbno gospodari z javnimi sredstvi. V zadnjem času se ta vprašanja in pomisleki nanašajo na ravnanje ministra za zdravje Andreja Bručana pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči s helikopterji, na ravnanje obrambnega ministra Karla Erjavca v zvezi s pogoji nabave oklepnikov ter na odločitve ministra Zvera, da mariborski škofiji izplača več kot osem milijonov evrov odškodnine.

Vlada se trudi ravnati maksimalno zakonito in po logiki dobrega gospodarja, odgovarja Janša. "Ne trdim, da nismo nikoli naredili nobene napake. Je pa neka temeljna razlika med ravnanjem sedanje vlade in večino prejšnjih. To pa je to, da ko se napaka odkrije, jo skušamo tudi v dobri volji in po najboljših močeh odpraviti in popraviti."

"Nakup oklepnikov je odločitev prejšnjega mandata"

Tako je vlada denimo v primeru helikopterskih prevozov, potem ko je prišlo do kolizije različnih zakonskih predpisov, svojo odločitev popravila. Odškodnina mariborski škofiji je bila izplačana zaradi zavlačevanja z denacionalizacijo, odločitev glede nabave oklepnikov pa ni bila niti odločitev vlade niti državnega zbora. To je odločitev prejšnjega mandata, opozarja Janša. Sicer pa je pred dnevi ministrstvo za obrambo odpravilo vsake zadržke, saj so si člani odbora za obrambo lahko ogledali pogodbe o nakupu oklepnikov.

O gospodarskih razmerah po uvedbi evra

Poslanca Jožefa Horvata (NSi) pa je zanimalo, kako vlada ocenjuje trenutne gospodarske in politične razmere v Sloveniji po uspešnem prevzemu evra in sprejetju večjega dela reformnih ukrepov. Po njegovih navedbah je Slovenija v tretjem četrtletju 2006 zabeležila rekordno 5,6-odstotno gospodarsko rast, kar je največ v zadnjih šestih do sedmih let, skupna gospodarska rast v letu 2006 pa je blizu petih odstotkov.

Kot je odgovoril premier, je sedanje gospodarsko stanje solidno, rezultati so primerjalno gledano za dveletno obdobje boljši, kot so bili kdajkoli prej v samostojni državi, in Slovenija je ocenjena kot politično stabilna država. Govorjenje o tem, kako se Slovenija zadolžuje, nima nobene realne osnove. "Slovenija je med najmanj zadolženimi evropskimi državami, samo nekaj jih je manj zadolženih," je poudaril Janša.

Meja maastrichtskih kriterijev je 60 odstotkov bruto domačega proizvoda, Slovenija je pod 30 odstotki in ta odstotek znižuje, je še dejal. Sicer pa po njegovih trditvah poroštva in zadolževanja ne ogrožajo izpolnjevanja kriterijev pakta stabilnosti in rasti ali pa maastrichtskih kriterijev na drugi strani.

Dodeljevanje državljanstev

Poslanec SNS Zmago Jelinčič je želel izvedeti, kako se v Sloveniji dodeljujejo državljanstva. V zadnjem času je bilo kar nekaj hude krvi, ko je nek egiptovski državljan dobil slovensko državljanstvo potem, ko je izvajal hud teror nad družino, je ponazoril Jelinčič.

Po Janševem mnenju v Sloveniji na splošno ne prihaja do nekih diskriminatornih ali poljubnih odločitev glede podeljevanja državljanstva. Zakonodaja je bila pred kratkim spremenjena in zdaj dokaj ustrezno ureja podeljevanje tega statusa. Res pa je, da te spremembe ne veljalo za nazaj, je odgovoril Jelinčiču. Glede egiptovskega državljana pa je dejal, da ga preverjajo ter da je šlo za podelitev državljanstva na podlagi izpolnjevanja pogojev po poroki s slovenskim državljanom oziroma državljanko.

Poslanska vprašanja ministrom

Poslankam in poslancem so v nadaljevanju zasedanja odgovarjali tudi ministri. Največ vprašanj je bilo naslovljenih na ministra za zdravje Andreja Bručana, poslanke in poslanci pa so od članov ministrskega kabineta zahtevali pojasnila o številnih vprašanjih.

Poslanec LDS Ljubo Germič je izrazil skrb, da se privatizacija širi tudi na področje zdravstvenega zavarovanja. Ob tem je omenil primer zavarovalnice Adriatic-Slovenica, ki sedaj ponuja tudi posebno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, s katerim bi si lahko premožnejši zagotovili preskakovanje čakalne liste oz. prednost v čakanju na določene preiskave pred drugimi, ki takega zavarovanja ne bi imeli ali ga finančno ne bi zmogli. Tako je ministra Bručana povprašal, kakšno je njegovo stališče do takšnega zavarovanja ter ali ne pomeni to podaljšanje čakalnih vrst v zdravstvu.

Bručan je na tem mestu navedel 1. člen novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki zavarovalnicam omogoča uvedbo vzporednih zdravstvenih zavarovanj, s katerimi se krijejo stroški zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter oskrbe z zdravili in medicinsko tehničnimi pripomočki, ki so sicer pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, a jih zavarovanci uveljavljajo po drugačnih postopkih in ob drugih pogojih. Tako meni, da je tako zavarovanje možno izvesti, a je pred tem nujno treba izpeljati jasno razmejitev med takim načinom vzporednega zavarovanja na eni strani in dopolnilnim oziroma obveznim zdravstvenim zavarovanjem na drugi strani. To pa bi lahko pripeljalo do izrazitega skrajšanja čakalnih dob tudi za tiste, ki tega vzporednega zavarovanja ne bi imeli.

Urejanje statusa poklicnega vojaka

Poslanec LDS Mitja Slavinec je ministra za obrambo Karla Erjavca vprašal, kako in na kakšen način namerava zakonsko urediti status poklicnega vojaka. Zakon o službi v Slovenski vojski, ki je bil pred kratkim objavljen na spletnih straneh ministrstva, po poslančevem mnenju ne predstavlja bistvene dodane vrednosti pri sprejemanju statusnega zakona, razmere v vojski pa so neurejene. Po eni strani se zmanjšuje število profesionalnih vojakov, več jih odhaja, kot se jih na novo vključuje in poleg osebnih prejemkov je mogoče razlog za takšno stanje iskati tudi v njihovem statusu in neživljenjskih delovnih pogojih, je dejal Slavinec.

Glede na ministrov odgovor bo zakon o službi v Slovenski vojski uredil vse bistvene probleme, s katerimi se soočajo zaradi profesionalizacije Slovenske vojske, torej pri pridobivanju kadrov. V zakonu predvidevajo tudi ustanovitev štipendijskega sklada, s katerim bodo štipendirali dijake in študente za poklice v obrambnem sistemu. Poleg tega naj bi zakon uredil pravice vojakov po 45. letu starosti. Erjavec je ob tem še zatrdil, da zakon ne predvideva znižanje izobrazbe za vojake ter da ne predvideva najemniške vojske.

Časovni potek sprejemanja pokrajinske zakonodaje

Poslanec SD Bojan Kontič je na ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivana Žagarja naslovil vprašanje glede pokrajinske zakonodaje. Zanimalo ga je, kakšen je najnovejši časovni potek sprejemanja te zakonodaje, ki naj bi jo vlada po prvotnem načrtu sprejela že decembra lani. Zanimalo ga je tudi, koliko njihovih pripomb je ministrstvo upoštevalo pri pripravi zakonov, saj jih o tem še niso obvestili.

Žagar odgovarja, da so usklajevanja o pokrajinski zakonodaji tako na politični kot na strokovni ravni izjemno zahtevna, zato jim je smiselno nameniti "tudi kakšen dan več časa". Sicer pa so na ministrstvu že preučili vse pripombe poslanskih skupin ter upoštevali tiste rešitve, ki jih je bilo mogoče upoštevati. V tem času pa še vedno poteka medresorsko usklajevanje, ki je v zaključni fazi. V naslednjih dneh nameravajo predlagano zakonodajo znova predstaviti poslanskih skupinam, v sredo pa je predvidena tudi predstavitev celotnega paketa zakonodaje vsem občinam. Na Kontičevo vprašanje je spregovoril tudi o zakonu o ustanovitvi pokrajin, ki se bo sprejemal v drugi fazi. Glede števila predvidenih pokrajin je trenutno izhodišče povezano s "trenutnimi 12 razvojnimi regijami in dvema dodatnima območjema".

Vprašanje Ruplu o nesojenem intervjuju z romunskim zunanjim ministrom za Večer

Majda Širca (LDS) je zunanjega ministra Dimitrija Rupla povprašala o trditvah novinarja časnika Večer, da naj bi botroval zavrnitvi intervjuja z zunanjim ministrom Romunije, ko je bil ta na obisku v Sloveniji. Novinar Večera je namreč imel dogovorjen intervju z romunskim zunanjim ministrom, a naj bi intervju odpadel zaradi Ruplovih opozoril, da je novinar Večera "komunist sovjetskega tipa in anarhist".

Zunanji minister je nad poslankinim vprašanjem izrazil presenečenje in zavrnil očitke, da naj bi onemogočil intervju. "Takšne moči oziroma možnosti za kaj takšnega seveda, nimam." "Da bi slovenski zunanji minister onemogočil romunskemu zunanjemu ministru nek intervju z nekim novinarjem, ki ga slabo poznam, to preprosto ni mogoče."

Lukačičeva ni več kmetijska ministrica

Mariji Lukačič, ki je 10. januarja odstopila s položaja ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je z današnjim dnem funkcija tudi uradno prenehala. Državni zbor se je namreč ob začetku rednega januarskega zasedanja seznanil z njenim odstopom. Poslanke in poslanci so sejo začeli z minuto molka v spomin na žrtve holokavsta.

Lukačičeva je 10. januarja zaradi zdravstvenih razlogov odstopila s položaja ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predsednik vlade ima nato deset dni časa, da v parlament pošlje predlog za imenovanje novega ministra. Premier Janša je sicer kandidata že izbral, a njegovega imena še ni želel razkriti. Po poročanju medijev pa naj bi bil za novega ministra najverjetneje imenovan sedanji slovenski veleposlanik v Izraelu Iztok Jarc.