Janša kritičen do bruseljskih pobud glede Hrvaške

Bruselj/Ljubljana - Premier Janez Janša je na robu vrha EU spregovoril tudi o odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Dejal je, da vprašanje meje med obema državama za Hrvaško ni ključno vprašanje, vezano na evropsko perspektivo Hrvaške. Zanjo namreč rešitev tega vprašanja ni pogoj za vstop v EU. Nasprotno pa pogoj za vstop Hrvaške v EU predastavljajo "zelo striktne zahteve" v okviru posameznih pogajalskih poglavij, na primer tudi zagotovitev odprtega trga nepremičnin, je poudaril Janša. "S tem imamo tudi mi težavo, ki ni samo dvostranska," je opozoril premier Janša. Med izzivi za hrvaško je „spoštovanje evropskih standardov tudi v praksi, je dejal Janša.

Zagotovitev odprtega trga nepremičnin

„S tem ima težavo tudi Slovenija“, je poudaril Janša. Državljani Hrvaške lahko v Sloveniji kupujejo zemljišča in to tudi delajo, na drugi strani pa kljub številnim poskusom ni niti enega primera, ki bi bil pozitivno rešen - da bi torej slovenski državljan kupil zemljišče na Hrvaškem, je pojasnil.

"To je tisto, kar je ključen izziv za Hrvaško na tej poti, bistveno večji kot vprašanja meje, ki bodo z vstopom Hrvaške v EU dobila drugačno razsežnost, tudi če ne bodo popolnoma rešena," je poudaril.

Pravzaprav pa gre tudi pri odprtih vprašanjih meje predvsem za "vprašanje verodostojnosti", poudarja Janša. "Dejstvo je, da je Hrvaška podpisala dva mejna sporazuma, enega s Slovenijo, drugega z BiH, in nobenega ni ratificirala," je poudaril.
Torej ne gre "za situacijo, ko se je nekdo poskušal dogovoriti, pa mu ni uspelo, temveč gre za situacijo, ko sta se državi o meji že dogovorili, vladi sta podpisali sporazum, potem pa v eni državi ta sporazum ni bil ratificiran", je pojasnil.

Janša v Bruslju oster do evropskega dojemanja in reševanja problemov med Slovenijo in Hrvaško

Tega tudi marsikateri politik v EU ne razume, zato so nekatere njihove izjave kontradiktorne, je dejal Janša. Med temi izjavami je izpostavil poziv komisarja za širitev Ollija Rehna, naj Slovenija in Hrvaška odprta vprašanja meje rešita pred predsedovanjem Slovenije uniji, in "nekatere druge, ki načelno podpirajo arbitražo".

Pri pozivih iz EU k rešitvi odprtih vprašanj meje med Slovenijo in Hrvaško sicer po Janševih besedah "ne gre za stališče EU, temveč za stališče posameznikov, ki predstavljajo politične skupine na čelu nekaterih institucij". "Tudi če se sprejmejo nekatera stališča na ravni Evropskega parlamenta, to ne pomeni kakšne velike zadeve", zaradi katere bi morala Slovenija spreminjati strateška stališča v odnosu do Hrvaške, je dodal.

Pahor za to, da ostane reševanje odnosov s Hrvaško zadeva slovenske nacionalne politike

Predsednik SD in evropski poslanec Borut Pahor je danes v Ljubljani v imenu stranke pozval slovensko politiko, naj prevzame pobudo pri reševanju problema meje med Slovenijo in Hrvaško in naj pristopi k arbitraži za rešitev tega problema. Opozoril je, da bo predolgo odlašanje glede te odločitve v slovenski javnosti vzbudilo vtis, da se arbitraže bojimo. "To pa ni res," je poudaril Pahor in ponovno pozval k poenotenju stališč med slovenskimi strankami glede politike do Hrvaške.

Kot je povedal na današnji novinarski konferenci, so s pozivom k reševanju odprtih vprašanj z arbitražo v Evropskem parlamentu nastopile neke nove okoliščine, ki terjajo nov premislek do politike do Hrvaške. "Dozorel je čas, da se tudi slovenska politika poenoti in opredeli do teh vprašanj in arbitraža je ena od možnosti, o kateri se moramo izjasniti," je poudaril Pahor in pozval k usklajevanju stališč med predsedniki parlamentarnih strank. Pri tem je izrazil upanje, da bo do tega prišlo še pred predvideno skupno sejo vlad, ki je po Pahorjevih besedah predvidena za spomladi.

Sanader je v Bruslju dal jasno vedeti, da dvostranski dogovor ni mogoč

Izpostavil je še, da se je hrvaška politika do tega vprašanja že poenotila in da je dal hrvaški premier Ivo Sanader v Bruslju jasno vedeti, da dvostranski dogovor ni mogoč. Slovenija pa glede te odločitve odlaša, je dejal Pahor in izpostavil, da se v slovenski javnosti po nepotrebnem vzpostavlja vtis, da se Slovenija arbitraže boji. "Če se v slovenski javnosti ustvari dvom, ali je to dejansko najboljši način za rešitev mejnih sporov, bo imela slovenska diplomacija zelo težko nalogo," če bi slovenska javnost z nezaupanjem gledala v vsak njen korak, je ocenil Pahor.

Poudaril je, da bo arbitraža zelo dolgotrajen proces, vendar pa se bo problem vsaj reševalo. Po njegovem mnenju pa bi probleme lahko predstavljala neverodostojnost hrvaške politike in zato se Slovenija upravičeno sprašuje, ali bo Hrvaška izpolnila odločitev arbitraže. V tem smislu je pohvalil tudi četrtkovo izjavo slovenskega premiera Janeza Janše, da bi morala Hrvaška podrobneje pojasniti, zakaj ne sprejema sporazuma Drnovšek-Račan.

„Slovenska diplomacija, pa tudi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu delajo, kar lahko“

Čeprav po Pahorjevem mnenju novega poročila o napredku približevanja Hrvaške Evropski uniji, ki ga je v sredo v Evropskem parlamentu predstavil Hannes Swoboda, ne gre precenjevati, pa ga tudi ne gre podcenjevati. Po njegovem mnenju se je s tem za zmotno izkazalo prepričanje v Sloveniji, da bo lahko kot članica EU od Hrvaške v času pogajanj z EU dosegla določene koncesije. Glede določenih ocen, da je hrvaško lobiranje v Bruslju uspešnejše od slovenskega, pa je Pahor ocenil, da slovenska diplomacija, pa tudi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu delajo, kar lahko. "Ne moremo pa iti mimo okoliščin, ki so močnejše od nas," je dejal.