Ljubljana - Predsednik vlade Janez Janša je na današnji novinarski konferenci znova zatrdil, da je bilo posredovanje notranjega ministra Dragutina Mateja v zadevi Ribičič korektno in da ni kršil zakona o policiji. Opozoril pa je, da prihaja do "silno dvoličnih ravnanj nekaterih, ko gre za informacijo o posredovanju vlade v javnosti", in pri tem izpostavil primer poslanca SDS Pavla Ruparja.
Na novinarsko vprašanje, ali je Mate kršil dva člena zakona o policiji (češ da ministrova navodila policiji ne veljajo za policijske postopke, katerih usmerjanje je prevzel pristojni državni tožilec in da podatke in obvestila o izvrševanju nalog daje generalni direktor policije ali za to pooblaščen delavec, ne pa minister), je Janša dejal, da to ne drži, kdor pa tako misli, lahko vloži prijavo. Glede na to, da naj bi Mate posegal v delo policije oz. njenega generalnega direktorja pa je Janša dejal, da je policija nenazadnje v sestavi notranjega ministrstva, minister predstavlja to področje, ga zagovarja v parlamentu, zato Janša ne vidi, da bi se "kar koli gibalo v nasprotno smer".
Janša je poudaril, da vlada že od začetka vztraja na tem, da nad represivnimi organi obstaja civilni nadzor in bo vztrajala tudi v prihodnje. "Ne želimo, da se ponovi situacija iz preteklosti, ko je bila policija dejansko zlorabljena v politične namene. Te situacije so trajala leta in desetletja, ko je bilo policiji s političnim diktatom preprečeno, da preiskuje najbolj grozljiva kazniva dejanja, med drugim tudi kaznivo dejanje genocida, ki se je začelo preiskovati šele po 60 letih. Vlada vidi tudi silno dvolična ravnanja nekaterih, ko gre za informacijo o posredovanju vlade v javnosti," je dejal danes Janša.
Ob tem je predstavil primer Ruparja, ki je na temo o dvoličnem informiranju javnosti s strani tožilstva in policije imel danes tudi novinarsko konferenco. Pojasnjevanje zadev v fazi, ko potekajo še preiskave, ko ovadba še ni vložena, je po mnenju Janše sporno, prav to pa se je dogajalo Ruparju. "Ko je ovadba vložena, ko je neka faza zaključena, pa so organi pregona dolžni obveščati javnost. To poteka v skladu z zakonom in predpisi in v tem konkretnem primeru je to tako potekalo. Če kdo meni drugače, lahko sproži pravne postopke, saj živimo v pravni državi," pravi Janša.
Janša je že v četrtkovi oddaji Odmevi na TV Slovenija dejal, da Mate ni bil tisti, ki je odredil, da gre informacija o ovadbi zaradi suma kaznivega dejanja genocida v javnost, pač pa je odredil uslužbenca, ki je to informacijo pojasnjeval. Ministrovo ravnanje smo v zadnjih dneh preverili tudi s pravnega vidika in ugotovili, da je bilo korektno, zato ministra Mateja zaradi tega primera ne bo nihče menja.
Kot je znano, je 24. maja v javnost prišla novica, da so kriminalisti podali prvo kazensko ovadbo za kaznivo dejanje genocida, povezano s poboji po drugi svetovni vojni. Ovaden je bil Mitja Ribičič, nekdanji pomočnik načelnika OZNA za Slovenijo.
Rupar opozoril na dvoličnost informiranja
Poslanec SDS Pavel Rupar je na današnji novinarski konferenci opozoril na "dvoličnost informiranja javnosti s strani državnega tožilstva in kriminalističnih služb policije". Tako v javnost pridejo vsi podatki, vključno z osebnimi podatki in vsebino predkazenskih postopkov zoper njega, v primeru Ribičič pa se na primer javnost ukvarja le s tem, da so osebni podatki prišli v javnost, ne pa s samo vsebino ovadbe. Kranjsko državno tožilstvo, ki obravnava njegove primere, in kriminalistične službe delajo nezakonito, meni Rupar.
Kot je dodal, po njegovem mnenju novinarji korektno povzemajo informacije, ki jih dobijo. Medtem ko se količina informacij, ki jih dobijo novinarji, razlikuje od primera do primera. Tako se po mnenju Ruparja drugače obravnavajo zadeve tistih, ki so naklonjeni pretekli oblasti in tistih, ki so sedaj na oblasti.
V zadevah, ki jih državno tožilstvo obravnava, in se tičejo Ruparja, v javnost pridejo informacije o sami vsebini ovadbe. "S tem se ustvarja vtis, da gre za kriminalca, že obsojenega zaradi kaznivih dejanj," je prepričan Rupar. Ob tem je spomnil na ustavo, ki določa, da je vsakdo nedolžen, dokler mu krivda ni pravnomočno dokazana.
Kot primer dvoličnosti Rupar navaja tudi dva zadnja dopisa s kranjskega okrožnega sodišča, v katerih je tožilstvo na državni zbor naslovilo zahtevo za pridobitev dovoljenja za kazenski pregon. V teh je zapisano, da tožilka zahteva dovoljenje za kazenski pregon zoper Ruparja "zaradi kaznivega dejanja". "To je že obtožnica," opozarja Rupar. Tudi v skladu z navedeno odločbo ustave gre lahko le za sum kaznivega dejanja, saj mu dejanje ni bilo pravnomočno dokazano.