Janša: Ne bomo pristali na nobeno enostransko potezo

Ljubljana - Predsednik vlade Janez Janša je danes glede zadnjih napetosti v odnosih med Slovenijo in Hrvaško izjavil, da Slovenija ne bo pristala na nobeno enostransko potezo. "Nobena enostranska poteza, ki kakorkoli spreminja stanje na dan 25. junija 1991, ne bo uveljavljena ali priznana," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Janša.

Kot je poudaril, gre predvsem za poteze, ki jih je sprejela hrvaška stran, ki pa v končnem dogovoru med državama, ne glede na to, ali bo dosežen dvostransko ali z mednarodnim posredovanjem, ne bodo veljale. "To je popolnoma jasno," je poudaril.

Janša je zadnje napetosti med državama pripisal predvolilnemu obdobju v sosednji državi. "Odnosi s Slovenijo so bili vedno predvolilna tema na Hrvaškem," je dejal Janša, zato lahko po njegovih besedah v naslednjih mesecih pričakujemo še več zapletov.
Slovenija pa letos ni v predvolilnem ozračju, zato po oceni Janše ni nobene potrebe, da bi tudi na slovenski strani ravnali enako, prav tako ni nobenega "razloga za nervozo". Slovenija po Janševih besedah v konkretnih primerih sprejema ustrezne ukrepe, tudi pri prodaji slovenskih zemljišč v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter "nasilnem spreminjanju katastra" na levem bregu Dragonje.

Je pa premier poudaril, da med Slovenijo in Hrvaško poteka povsem normalno sodelovanje na gospodarskem in številnih drugih področjih. "Obe državi povezuje bistveno več stvari, kot ju ločuje," je zagotovil.

Pavliha za strateško skupino za Hrvaško

Podpredsednik DZ in poslanec opozicijske LDS Marko Pavliha je danes vladi poslal drugi del svoje pobude glede slovensko-hrvaških odnosov, v kateri predlaga, naj vlada še ta mesec imenuje posebno interdisciplinarno strateško skupino oziroma svet, ki bi pripravil predlog resolucije o zunanji politiki Slovenije glede določitve meje s Hrvaško.

Po Pavlihovem predlogu bi v resolucijo med drugim vključili slovenska stališča iz Memoranduma o Piranskem zalivu, ki ga je leta 1993 sprejel DZ, bele knjige o meji med Slovenijo in Hrvaško ter osnutka resolucije o meji med državama, ki jo je pripravil Mitja Deisinger.

"Kopenska in morska upravičenja"

V resoluciji bi zapisali "kopenska in morska upravičenja Slovenije", od katerih ne bi smeli več pogajalsko odstopati in ne bi smela biti predmet arbitraže ali sodnega obravnavanja. Pri tem Pavliha izpostavlja celovitost Piranskega zaliva, izhod na odprto morje, tri zaselke južno od Dragonje, zemljišča pod Snežnikom, celotno območje katastrske občine Sekuliči v Beli krajini in celotni levi breg reke Mure z razmejitvijo na sredini reke.

V resoluciji bi zapisali tudi stališče glede ostalih slovenskih morskih pasov (epikontinentalni pas, ekološko-ribolovna cona), analizo predloga stališč in ukrepov, ki so jih leta 1994 pripravili Dimitrij Rupel, Zoran Thaler, Borut Pahor, Zmago Jelinčič, Mitja Deisinger in Vlado Habjan, ter argumentirane in mednarodnopravno podprte odgovore na hrvaško modro knjigo.

O nadaljnji podpori Hrvaški pri vključevanju v EU

Resolucija bi poleg tega vsebovala predloge za rešitev spora (mediacija ali konciliacija s pomočjo EU, Meddržavnega sodišča v Haagu, Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo v Hamburgu ali arbitraža) in stališče Slovenije o nadaljnji podpori Hrvaški pri vključevanju v Evropsko unijo.

V interdisciplinarni strateški skupini bi po Pavlihovem predlogu sodelovalo 25 strokovnjakov, vodil pa bi jo predsednik vlade ali zunanji minister.

Pavliha je 31. januarja na vlado naslovil pobudo, v kateri predlaga spremembo taktike do Hrvaške, slovenske državljane pa je pozval, naj letos ne letujejo v sosednji državi.