Janša: Nihče se ne ukvarja z ustvarjanjem novih delovnih mest

SDS ocenjuje, da je polovica doslej izgubljenih delovnih mest posledica krize, druga polovica pa rezultat zamud in neukrepanja. Z razvojem in ustvarjanjem novih delovnih mest se nihče ne ukvarja.

Objavljeno
16. september 2009 20.42
Ba.P./STA
Ba.P./STA
Ljubljana - SDS ocenjuje, da je polovica doslej izgubljenih delovnih mest posledica krize, druga polovica pa rezultat zamud in neukrepanja. Z razvojem in ustvarjanjem novih delovnih mest se nihče ne ukvarja, je na javni plenarni seji SDS dejal predsednik stranke Janez Janša. Med ključnimi potrebnimi ukrepi je izpostavil neposredno povečanje zaposlovanja. Kot je dejal, so ukrepi, ki bi jih bilo treba nujno sprejeti, investicije v prometno infrastrukturo, investicije v stanovanjsko izgradnjo in obnove javnih objektov. Poleg tega bi bilo treba sprostiti kreditni krč za mala in srednja podjetja ter poenostaviti jamstveno shemo, pa tudi povečati števila vpisnih mest na fakultetah oz. ustvariti bolj stimulativno štipendijsko politiko.

Janša tudi ocenjuje, da bi bilo potrebno z ustavnim zakonom trajno ali začasno omejiti javno porabo na določen odstotek bruto domačega proizvoda, nujna pa je tudi reforma javnega sektorja, je naštel.

Dosedanji vladni ukrepi so se po besedah predsednika SDS deloma prijeli na področju sociale, kjer je to tudi najlažje. Bistveno premalo pa je bilo narejenega na področju gospodarstva, zato tudi ni ali je zelo malo novih delovnih mest, je dejal. Ob tem je izpostavil, da premier Borut Pahor še ni obiskal Mure.

Spomnil je, da so v SDS že predlagali paket ukrepov in predlagali vrsto ukrepov, ki bi gospodarstvo razbremenili, a so bili ti predlogi zavrnjeni.

Posledica takšnega ravnanja je po Janševih besedah naraščanje zadolževanja, ki "je dobilo kritične razsežnosti". Poudaril je, da to jesen verjetno tečejo meseci, ko je s pravo kombinacijo reformnih in protikriznih ukrepov možno trende še obrniti.

Vladna razprava o proračunu za naslednji dve leti je "sizifovo delo"

Po mnenju nekdanjega premiera je tudi trenutna vladna razprava o proračunu za naslednji dve leti "sizifovo delo", saj je Urad za makroekonomske analize in razvoj avgusta napovedal spremembo ocene makroekonomskih gibanj v jesenski napovedi. "Napovedal je zelo verjetno nižje številke rasti oz. večje odstotke padca," je pojasnil in ocenil, da vlada usklajuje proračun na podlagi preoptimističnih ocen.

"Preden lahko pričakujemo kakršno koli izboljšanje, moramo videti sposobnost realnega ocenjevanja," je še dejal Janša. Po njegovem mnenju bi se vlada morala bolj kot s tem, koga bo odstavila, ukvarjati z združevanjem potencialov.

Opozoril je, da bodo čez eno leto - na polovici mandata - manevrske možnosti Slovenije zaradi prevelike zadolženosti bistveno slabše, tudi v primeru če bo vmes evropsko gospodarstvo hitreje okrevalo. "Govorjenje, kako naši vladi ni treba nič delati, važno je, da se nemško gospodarstvo pobere, je preveč optimistično pričakovanje," je še ocenil.