Janša: Nisem zahteval zamenjave Pečeta in Pavlihe

Ljubljana - Predsednik vlade Janez Janša je ob začetku aprilskega zasedanja odgovoril na vprašanja treh opozicijskih in koalicijskega poslanca. Premier je zavrnil navedbe, da je vlada ocenjevala delo podpredsednikov DZ Marka Pavlihe (LDS) in Saša Pečeta (SNS) oz. da je sam zahteval njihovo zamenjavo. Ob tem je ocenil, da je hrup, ki se je dvignil ob tem vprašanju, "nekoliko licemeren".

Spomnil je namreč, da je imela SDS, ko je bila še v opoziciji, po istem poslovniku pravico do podpredsednika DZ. Ko ga je predlagala, pa je vladajoča koalicija ta predlog zavrnila. Tako je največja opozicijska stranka v prejšnjem mandatu končala mandat brez podpredsednika DZ. "Takrat ni bilo niti enega komentarja v mediju, ki bi govoril o totalitarnosti, tudi opozicija, ki je bila takrat dejansko prikrajšana takšnih kvalifikacij ni uporabljala. Tako, da prosim, da stvari merite z istimi vatli," je dejal Janša.

Brejc proti zavodu za kulturno dediščino

Pavel Gantar (LDS) je sicer na premiera naslovil poslansko vprašanje, ali se strinja s po mnenju Gantarja sporno izjavo poslanca v Evropskem parlamentu in predsednika Sveta zavoda Kobilarna Lipica Mihe Brejca, da so javni uslužbenci javni uslužbenci dolžni uresničevati sklepe vlade, ne pa ravnati v nasprotju z njimi. S tem se je Brejc odzval na negativno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice glede širjenja golf igrišča.

Premier je v odgovoru poudaril, da v skladu z ustavo in zakonodajo uprava izvršuje zakon in druge predpise, ki jih sprejema državni zbor. Če terjamo od državljanov, da spoštujejo zakone in sklepe, ki jih sprejmejo zakoniti organi, potem je normalno, da se to pričakuje od tistih, ki so zaposleni v javni upravi in za to prejemajo plačo, je pojasnil Janša.

Gantarja odgovor premiera ni zadovoljil, zato je predlagal, da DZ na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru Janše.

Brez hitenja pri odločitvi o privatizaciji NLB

Miran Potrč (SD) je Janšo spraševal o morebitni nadaljnji prodaji deležev države v Novi Ljubljanski banki (NLB) in pri tem poudaril, da je po mnenju SD v slovenskem bančništvu že pomemben delež tujega kapitala. Zanimalo ga je tudi, kateri razlogi ovirajo vlado, da dokončne odločitve o privatizaciji NLB še ni sprejela in kdaj je to odločitev mogoče pričakovati.

Janša je ugotavljal, da se je deloma mogoče strinjati, da nedorečeno vprašanje lastništva NLB ne vpliva ravno najbolje na poslovanje te banke, a to vprašanje ni nerešeno eno leto, ampak že dolgo časa. Gre za odločitev, ki lahko ima velike strateške posledice za slovenske javne finance, zato je ne želijo sprejemati čez noč. Koncepta nadaljnjega umika države iz bančnega sektorja, ki ga je pripravila delovna skupina, vlada še ni obravnavala in se do njega ni opredelila, zato Janša Potrču še ni mogel posredovati vladnega stališča. Poudaril pa je, da se v tem trenutku nič ne prodaja in da vlada nima na mizi le te privatizacije.

Jelinčiča zanima kulturna dediščina

Zmago Jelinčič (SNS) je premiera spraševal, na kakšen način namerava država zaščititi slovensko premično in nepremično dediščino. Pri tem je omenil grafično zbirko "Rogaška", ki jo je Kurt Mueller podaril Rogaški Slatini, ko je šlo še za družbeno premoženje, s spremembo lastništva zdravilišča pa je bila ta zbirka enostavno obravnavana kot privatna lastnina.

V zvezi s tem je Janša opozoril na pravno praznino, ki je nastala, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo vladno uredbo, po kateri bi morali tisti, ki lastninijo podjetja, izvzeti kulturne spomenike. Lastnik Zdravilišča Rogaška je leta 1995 zašel v težave in se zato odločil za prodajo. Zbirko, ki je darilo Kurta Muellerja zdravilišču, je v skladu z zakonodajo najprej ponudil občini in ministrstvu za kulturo. Šele ko bo postopek evidentiranja končan, bo mogoča cenitev, na podlagi katere se bo ministrstvo lahko odločilo o odkupu. Za dokončanje tega postopka pa bo po oceni ministrstva potrebnih še nekaj mesecev. Na dodatno Jelinčičevo vprašanje, ali namerava ministrstvo po pravni poti pretehtati tudi morebitno spornost lastništva zbirke, je premier odgovoril, da mu te okoliščine glede lastništva niso znane, v kolikor pa se bo ministrstvo po cenitvi odločilo za odkup, bo dolžno preveriti tudi lastništvo in zakonitost tega lastništva.

Triglav: Prodaja po polovični ceni?

Koalicijski poslanec Anton Kokalj (NSi) pa je Janši postavil vprašanje glede cenitve zavarovalnice Triglav. Ob tem je Kokalj spomnil, da je prva cenitev pokazala, da je bil Triglav 1. januarja 2001 vreden 60,6 milijarde tolarjev, medtem ko je najnovejša cenitev pokazala, da je bil Triglav vreden bistveno več, in sicer 121,8 milijarde tolarjev. Na podlagi prve cenitve pa se je v letu 2003 začelo lastninjenje. Kokalja je zato zanimalo, ali je to dokončna cenitev in kako je lahko prišlo do takšne razlike.

V tem primeru je prišlo do dejstva, da se je državno premoženje prodajalo po polovični ceni v skupnem obsegu 60-tih milijard, je povedal Janša. Do razlike med cenitvama je prišlo zato, ker je imela revizijska hiša v zadnji cenitvi navodilo, da cenitev naredi na podlagi mednarodnih standardov. V prvem primeru pa je vodstvo Slovenske odškodninske družbe v navezavi na takratno oblast dalo revizijski hiši omejitve, kaj se lahko ceni in kaj se lahko ne ceni, je dejal Janša. Ker so bili glede tega sproženi tudi sodni postopki, je po Janševem mnenju nemogoče reči, ali bo možno v celoti preprečiti 60 milijardno oškodovanje skupnega premoženja.

Poslanska vprašanja tudi glede študentske problematike

Opozicijski poslanec LDS Slavko Gaber je na ministra za visoko šolstvo Jureta Zupana naslovil vprašanje, kdaj bo jasno povedal, da vlada ne bo uvedla šolnin od prvega letnika naprej in da ne bo obdavčila študentskega dela.

Zupan je odgovoril, da predlog zakona o visokem šolstvu trenutno predvideva, da na prvi in drugi bolonjski stopnji ne bo šolnin. Ob tem je Zupan spomnil, da so se vladne stranke v koalicijski pogodbi zavezale, da se bodo pogovarjali o tem, "kako na najbolj neboleč način oziroma kako najbolje zmanjšati vedno večje stroške šolanja", da bi bilo študentom čim laže in da bi se morda uvedle šolnine. Razpravo o šolninah je treba po njegovem mnenju izpeljati. Če se bo izkazalo, da možnosti absolutno ni, da so ekonomsko neupravičene, na tem ne bomo vztrajali, je zagotovil Zupan.

Vsebinski del seje se začenja v petek

Vsebinski del zasedanja se bo začel v petek, ko bodo predvidoma opravili tretjo obravnavo zakona o evidentiranju nepremičnin, drugo obravnavo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin ter drugo obravnavo novele zakona o nepremičninskem posredovanju.

Redno zasedanje se bo nadaljevalo prihodnji teden, ko bo državni zbor med drugim ocenjeval, ali je t.i. Guličev zakon o verski svobodi in verskih skupnostih primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanci bodo opravili še razpravo o noveli zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, obravnaval pa bodo tudi novelo zakona o davku na motorna vozila ter novelo zakona o dohodnini ter po nujnem postopku zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pred poslanci bo tudi splošna razprava o noveli zakona o prevzemih, ki jo je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem Lahovnikom (LDS).

Zasedanje se bo sklenilo 3. maja, ko bo DZ predvidoma opravil prvo obravnavo novele zakona o volitvah v DZ nato pa predstavil še stališča do resolucije o prometni politiki.