Janša podpira Makedonijo na poti v EU in Nato

Skopje - Slovenski premier Janez Janša je prvi dan uradnega obiska v Makedoniji po pogovorih z makedonskim kolegom Nikolo Gruevskim izrazil podporo politiki odprtih vrat Evropske unije in širitev na Zahodni Balkan. Pri tem je Makedoniji, ki jo je glede na dosežene reforme označil za najresnejšo kandidatko za članstvo v EU in Nato v regiji, obljubil nadaljnjo podporo in pomoč Slovenije v tem procesu. Odnose med državama na vseh ravneh sta premiera označila za odlične in izrazila željo po njihovi krepitvi.

Gruevski je na skupni novinarski konferenci izpostavil Slovenijo kot največjo podpornico Skopja na poti v evroatlantske povezave in se ji za to zahvalil. Poudaril je tudi, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bodo z nadaljnjimi reformami "pomagali Sloveniji pri pomoči Makedoniji".

V tem okviru je napovedal, da si bodo do začetka leta 2008 prizadevali za izpolnitev vseh obveznosti in uskladitev zakonodaje z evropsko, kar se pričakuje od Skopja v okviru približevanja EU in Nato. Pri tem je izpostavil nadaljnji boj proti organiziranemu kriminalu in trgovini z ljudmi ter ureditev razmer v pravosodju.

Liberalizacija viznega režima z EU

V letu 2008 pa si Makedonija želi doseči tudi popolno liberalizacijo viznega režima z EU, za kar naj bi tehnično podlago vzpostavili letos. Makedonija ima sicer že status kandidatke, nima pa še datuma za začetek pogajanj o članstvu z EU, kar pričakuje v času slovenskega predsedovanja EU v začetku 2008.

Janša je izpostavil, da Slovenija podpira Makedonijo na poti v EU in Nato ne samo zaradi skupne usode obeh držav v preteklosti, ampak tudi zato, ker gre pri vključevanju v obe povezavi za enega najpomembnejših procesov, ki lahko dolgoročno stabilizira regijo.

Pri tem je poudaril, da želi s svojim obiskom opogumiti makedonsko vlado k nadaljnjim reformnim korakom in nadgradnji doseženega, kot tudi k nadaljnjemu intenzivnemu političnemu dialogu z vsemi parlamentarnimi strankami, opozicijske stranke pa h konstruktivnemu sodelovanju v teh prizadevanjih. Kot je poudaril, ima Slovenija s takim pristopom dobre izkušnje, "saj so tako kot v Makedoniji tudi v Sloveniji praktično vse parlamentarne stranke delile interes za vstop v EU in Nato".

Janša je vladi v Skopju čestital za hitre reformne korake, ki jih je naredila v zadnjem času, pri čemer je še posebej izpostavil uspehe v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter pospešeno prevzemanje evropskega pravnega reda.

Sodelovanje držav

Zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak sta pred tem ob navzočnosti premierov s pristojnimi makedonskimi ministri podpisala sporazume o sodelovanju držav v zdravstvu in medicini, o zaposlovanju sezonskih delavcev in o meddržavnih posvojitvah ter program sodelovanja na področju evropskih zadev v letu 2007.

S slednjim bo Slovenija zagotavljala makedonski vladi strokovno pomoč pri harmonizaciji nacionalne zakonodaje s pravnim redom EU in pri njeni implementaciji, pri tem pa bo sodeloval tudi slovenski Center za evropsko prihodnost. Sporazum o posvojitvah bo omogočil hitrejši in enostavnejši način vlaganja prošenj za posvojitev otrok iz Makedonije. Sporazum o sezonskih delavcih pa bo slovenskim delodajalcem olajšal zagotavljanje delovne sile iz Makedonije predvsem na področju gradbeništva, kjer je največji interes.

Podobnost pogledov

Premiera sta izrazila podobnost pogledov na razmere v regiji, pri čemer sta po besedah Janše glede predloga posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija o prihodnjem statusu Kosova izrazila pričakovanje, "da se vsa odprta vprašanja čim prej rešijo, kar bo dolgoročno omogočilo tisto stabilnost, ki jo potrebujejo ljudje tukaj, da dosežejo večjo blaginjo". Gruevski pa je dejal, da sta v pogovoru izrazila upanje, "da bo to težko obdobje za regije minilo brez resnih problemov in da bodo prišli do rešitve, ki bo pomenila zaključek zadnjega velike vprašanja na Balkanu".

Premier je danes z makedonskim kolegom odprl tudi makedonsko-slovensko poslovno konferenco, obiskal pa bo tudi Skopski sejem, ki se pod okriljem slovenskega podjetja Era razvija v enega najsodobnejših poslovnih, trgovinskih in zabaviščnih centrov v regiji, v katerega je bilo doslej vloženih pet milijonov evrov. Zvečer se bo srečal še se s slovenskimi gospodarstveniki. Na dvodnevnem uradnem obisku ga spremlja močna, več kot stočlanska delegacija gospodarstvenikov iz 86 podjetij, ki se bodo na dvostranskih pogovorih sešli z makedonskimi kolegi.

V sredo se bo slovenski premier sestal še s predsednikom Brankom Crvenkovskim in predsednikom parlamenta Ljubišo Georgievskim, srečal pa se bo tudi s predstavniki Slovencev v Makedoniji.

Slovenija sklenila z Makedonijo sporazum o posvojitvah

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in makedonski minister za delo in socialo Ljupčo Meškov sta podpisala sporazum o meddržavnih posvojitvah, ki je za Slovenijo prvi tovrstni dvostranski sporazum na področju mednarodnih posvojitev.

Pobudo za sklenitev sporazuma je dala slovenska stran, ki je pripravila tudi njegov osnutek, dokončno pa so ga oblikovali po dveh krogih pogajanj, ki so potekala septembra 2005 in 24. januarja letos.

Sporazum vsebuje tudi klavzulo o diskrecijskem načelu, da mora vsaka država kot prednostno nalogo sprejeti ustrezne ukrepe, ki omogočajo varstvo in vzgojo otroka v njegovi matični družini ter da imajo meddržavne posvojitve prednost le v primeru, da otroku ni mogoče najti ustrezne družine v matični državi.

Ne glede na to, ali želijo pari posvojiti otroka iz Slovenije ali iz tujine, pa je postopek posvojitve s strani slovenskih organov isti, so še pojasnili na ministrstvu. Pari ali posamezniki se prijavijo na centru za socialno delo, ta pa nato oceni možnosti in primernost za posvojitev. Na podlagi teh ugotovitev center za socialno delo oblikuje mnenje o posvojitelju, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine. Če je posvojitev otroka legitimna v tuji državi, v Sloveniji ni pričakovati posebnih težav in zapletov.

Janša: Evropa je edina realna perspektiva za Makedonijo

Slovenija je prepričana, da države Zahodnega Balkana sodijo v skupno evropsko družino; evropska perspektiva je edina realna perspektiva za napredek držav regije, je v pogovoru za makedonski Utrinski vesnik povedal premier Janez Janša, ki je v Makedoniji začel dvodnevni uradni obisk. Slovenijo bi veselilo, če bi v času slovenskega predsedovanja EU prišlo do napredka pri vključevanju Makedonije in drugih držav regije v EU. Države pa bodo morale izpolnjevati zahtevane pogoje in tu leži največja odgovornost na njih samih, je poudaril.

Janša je opozoril, da bo prvi tak preizkusni kamen za Makedonijo jesenska ocena Evropske komisije o napredku te države. "Zato je treba precejšen del energije usmeriti v krepitev reformnih naporov. Slovenija lahko pri tem pomaga, vendar je uspeh odvisen predvsem od Makedonije same," je poudaril.

Ključnega pomena uresničevanje Ohridskega sporazuma

Za napredek na makedonski poti v EU je ključnega pomena uresničevanje Ohridskega sporazuma ter reform na področju pravosodja, policije, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter gospodarstva. Vključevanje v evropske integracijske procese mora biti, če je le mogoče, projekt nacionalnega pomena. "Ob tem pa bi želel makedonske prijatelje spodbuditi, da naj vztrajajo na začrtani poti," je dodal.

Slovenija je vseskozi odločno podpirala tudi makedonska prizadevanja za vstop v Nato in tako bo tudi v prihodnje, zato je vesela, da ji je bila zaupana vloga kontaktnega veleposlaništva Nata za Makedonijo. Janša sicer meni, da mora Makedonija odločitve glede nadaljnje širitve Nata, sprejete na vrhu Nata v Rigi, izkoristiti kot spodbudo in pospešiti zastavljene reforme.

Rupel in Janša v Skopju o Kosovu tudi s Cekujem

Rupel in Janša sta danes v Skopju o razmerah na Kosovu na zasebnem kosilu govorila s kosovskim premierom Agimom Cekujem, Rupel pa tudi z makedonskim kolegom Antoniom Milošoskim.

Kot je pojasnil Rupel, je Ceku v pogovoru izrazil "pričakovanje po ugodnem razpletu Ahtisaarijevega scenarija". Tako njemu kot drugim sogovornikom v Skopju pa so po besedah Rupla povedali, da si Slovenija želi dobre odnose z vsemi v regiji, tudi s Srbijo.

Sicer sta tudi Janša in Ceku izrazila pričakovanje, da bo prihodnji status Kosova čimprej dorečen. Sicer je Janša izpostavil tudi, da je Slovenija v okviru mednarodnih sil KFOR na Kosovu, v katerih je trenutno 600 slovenskih vojakov, pred nekaj dnevi prevzela odgovornost za svoj sektor na območju Zahod.

Rupel in Milošoski pa sta govorila tudi o prihodnosti Makedonije v evroatlantskih povezavah in pomoči Slovenije Skopju v tem procesu, saj je Slovenija zainteresirana, da gre ta proces čim hitreje. Kot obetavnega je Rupel v pogovoru označil makedonski gospodarski program po njegovem mnenju pa je potreben še napredek na področju boja proti korupciji, transparentnosti političnih procesov in človekovih pravic

Ob upoštevanju teh procesov pa je makedonskemu kolegu ponovil, da obstaja možnost, da bi Makedonija v letu 2008 dobila datum za začetek pogajanj z EU, bodisi v času slovenskega predsedovanja v prvi polovici leta bodisi kmalu po tem.

Vizjak odprl nove proizvodne prostore Droge Kolinske v Skopju

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je z makedonsko kolegico Vero Rafajlovsko v Skopju odprl pražarno slovenskega podjetja Droga Kolinska.

Podjetje se razteza na 15 tisoč kvadratnih metrih površine, zaposlenih pa je 80 ljudi. Pražarna bo proizvedla tri tisoč ton kave letno. Ob njej so odprli tudi turistični in distribucijski center ter upravne prostore. Kot je pojasnil predsednik uprave Droge Kolinske Robert Ferko, gre za osem milijonov evrov vredno investicijo.