Janša: Pomurje lahko nadoknadi razvojni zaostanek

Murska Sobota/Lendava/Monošter - Slovenska vlada je danes po dveh letih znova obiskala Pomurje. Kot je na popoldanski novinarski konferenci v Murski Soboti povedal predsednik vlade Janez Janša, je skupaj z ministri na jutranji seji vlade v Moravskih Toplicah analiziral spremembe stanja v regiji od zadnjega vladnega obiska do danes, premier in ministri pa so se nato zvrstili na več kot 70 obiskih po celotni regiji. Po Janševih besedah so v Pomurju postavljeni temelji za to, da bodo nadoknadili razvojni zaostanek za povprečjem.

Slovenski premier je ob tem kot enega najpomembnejših projektov za Pomurje omenil predvsem bodočo pokrajinsko organiziranost države, k še večjemu razvoju pa bo po njegovem mnenju zagotovo veliko prispevala gradnja pomurskega avtocestnega kraka, ki velja za trenutno največjo državno investicijo. Kot je dejal Janša, bo vseh 27 občin pomurske regije imelo korist tudi od zakona o financiranju lokalnih skupnosti, velik potencial pa je tudi v črpanju evropskih sredstev v novi finančni perspektivi.

Janša je še omenil, da se je v času od zadnjega obiska znatno znižala tudi brezposelnost v regiji, priznal pa je, da jo še naprej pestijo tudi nekatere težave, ki se jih ne da rešiti čez noč, in med katerimi je omenil zlasti s tovornjaki močno obremenjene pomurske ceste.

Predsednik vlade in nekateri ministri so obisk Pomurja začeli že v torek popoldne. V spremstvu ministrov za zunanje zadeve Dimitrija Rupla, za šolstvo Milana Zvera in za kulturo Vaska Simonitija ter direktorja urada vlade za narodnosti Stanka Baluha se je Janša v Lendavi sestal s predstavniki madžarske narodne skupnosti. Osrednji del pogovorov je bil namenjen prihodnji resoluciji o italijanski in madžarski narodni skupnosti.

Predsednik vlade tudi s predstavniki Zveze Romov Slovenije

Predsednik vlade se je v Moravskih Toplicah srečal s predstavniki Zveze Romov Slovenije. Janša po pogovorih ni dajal izjav, kot pa je povedal direktor urada za narodnosti Stanko Baluh, so na tokratnem drugem srečanju obravnavali nekatere stvari, o katerih so se pogovarjali že pred dvema letoma. Po njegovih besedah so se sogovorniki strinjali, da je bilo v tem obdobju storjenih precej korakov naprej.

Baluh je med pozitivnimi koraki na področju romske problematike omenil predvsem napredek na področju zaposlovanja, šolstva in reševanja prostorske problematike ter dodal, da drugih večjih in nerešljivih vprašanj trenutno ni. Še posebej je kot pozitivno smer omenil tudi bodoči zakon o romski skupnosti, ki je trenutno v parlamentarni proceduri in bo po njegovem mnenju še dodatno pospešil reševanje težav, s katerimi se slovenski Romi srečujejo.

V zvezi z reševanjem problematike nelegalnih romskih naselij je direktor urada za narodnosti, ki je potrdil, da so se na tokratnem srečanju pogovarjali o vseslovenski romski problematiki in ne le o prekmurskih Romih, dejal, da se s tem na pobudo okoljskega ministra Janeza Podobnika ukvarja posebna delovna skupina. Kot je dejal, bodo konkretne primere začeli reševati v kratkem, pri čemer bodo najprej izbrali tri vzorčne občine in skušali rešiti težave tam, kjer je stvar trenutno najbolj kritična.

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je po srečanju izrazil zadovoljstvo, da se je v zadnjih dveh letih od prejšnjega sestanka z nekaterimi vladnimi ukrepi dosti stvari pomembno spremenilo na bolje, s čimer se lahko pohvalijo tudi v evropskem prostoru.

Sicer pa so vladne predstavnike opozorili na to, da je še vedno precej romskih naselij brez vode in elektrike, v zadnjem času pa jih tudi skrbijo inšpekcijske odločbe za rušenje hiš oz. naselij. Kot je dejal Horvat, jim je Janša zagotovil, da bodo z nekaterimi ukrepi skušali odpraviti omenjene težave, se pa po njegovem tudi Romi sami zavedajo, da rešitve ne bo čez noč in da bodo morali pri iskanju rešitev državi pomagati tudi sami.

Gradnja pomurskega kraka avtoceste v polnem teku

Minister za promet Janez Božič je v okviru vladnega obiska v Pomurju danes v Lendavi predstavil izgradnjo pomurskega kraka avtomobilske ceste. Kot je povedal Božič, je gradnja v polnem teku, 15. avgust 2008, ki ga kot rok za dokončanje odseka Beltinci Pince zahteva pomurski Odbor za spremljanje gradnje avtocestnega odseka, pa je lahko le cilj, saj tega ni mogoče storiti s sklepom vlade. Minister je prepričan, da se je mogoče temu roku približati, vendar ne na račun kakovosti gradnje.

O isti temi se je minister že v torek na občini v Gornji Radgoni pogovarjal s pomurskimi župani, poslanci in predstavniki Odbora za spremljanje gradnje. Kot je Božič povedal v Lendavi, kjer sta ga spremljala tudi predsednik uprave Družbe za avtoceste v RS (DARS) Rajko Siročič in direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan, pojasnil županom in predstavnikom gospodarstva, so vse pogodbe o gradnji razen ene podpisane, gradnja pa najbolj intenzivna.

Uvedba takse tovornjakarjem

Božič je tudi povedal, da je vlada danes sklenila, da bo na sedanji cesti G3/1, po kateri vozijo težki tovornjaki, uvedla takso, saj naj bi zakonska podlaga za to obstajala, z zbranim denarjem pa bi to cesto popravljali. Za njeno obnovo je vlada sicer do konca lanskega leta namenila 9,1 milijona evrov, letos bo 2,3 milijona evrov in prihodnje leto 1,6 milijona evrov.

Promet tovornih vozil se še naprej vztrajno povečuje, v januarju letos je mejni prehod Dolga vas prevozilo 97.925 tovornjakov, kar je 29.608 več kot januarja 2006 oziroma približno štirikrat več kot januarja 2004. Božič je napovedal tudi poostreno kontrolo brezhibnosti tovornjakov in upoštevanja prometnih pravil.

Gradnja železniške infrastrukture

Pri gradnji železniške infrastrukture ima Slovenija prednostno nalogo, da posodobi peti in deseti evropski koridor, kar bo stalo devet milijard evrov, zato je gradnja železniške povezave med Lendavo in Rediczem oddaljena, še bolj pa povezava med Lendavo in Beltinci, ki je predvidena šele leta 2023. Vendar pa je minister pozval gospodarstvenike, naj poskušajo najti model, po katerem bi bilo to mogoče prej.

Župani so ministra opozorili, da gradbinci z gradnjo avtoceste uničujejo lokalne ceste, ta pa je DARS naložil, naj jim pomaga pri uveljavljanju odškodnin oziroma zahtevkih za popravila.

Rupel v Porabju: Potrebno je vršiti pritisk

V okviru današnjega obiska je zunanji minister Rupel obiskal še Porabje. Ob tem je v Monoštru poudaril, da "Slovenija precej izdatneje podpira slovensko manjšino na Madžarskem kot madžarska država, kar bi bilo potrebno spremeniti". Glede zastopanosti oziroma nezastopanosti slovenske manjšine v madžarskem parlamentu pa je bil njegov odgovor kratek: "Moje stališče je, da je potrebno vršiti pritisk, da bo do takšne ureditve v resnici tudi prišlo".

Sicer pa je vodja slovenske diplomacije odnose med Slovenijo in Madžarsko ocenil kot dobre. Slovenija jih bo podkrepila še z jesenskim skupnim zasedanjem obeh vlad v obmejnem narodnostno mešanem območju Slovenije in Madžarske. Rupel je napovedal tudi, da se bo v kratkem sešel z madžarsko zunanjo ministrico Kingo Goencz.

Vlada bo obisk v Pomurju sklenila z dobrodelno nogometno tekmo v športni dvorani Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, kjer se bo njena ekipa pomerila z ekipo gospodarstvenikov in politikov Pomurja.

Mura se želi vključiti v projekt Patria

Finančni in obrambi minister, Andrej Bajuk in Karl Erjavec, sta danes obiskala Muro, kjer jima je predsednik uprave Borut Meh z drugimi člani uprave predstavil aktualne razmere v družbi. Vodstvo družbe, ki je zadnja štiri leta izdelovala oblačila za slovensko vojsko, ni pozabilo izraziti pričakovanja, da bodo slovensko vojsko z oblačili opremljali tudi v prihodnje, še bolj pa bi bili zadovoljni, če bi bili vključeni v protidobave v projektu Patria.

Erjavec: Vojska v Murski Soboti se ne ukinja

Minister Erjavec je danes v vojašnici Murska Sobota v zvezi s perspektivo sedanje in prihodnje vojašnice dejal, da so v lanskem letu skupaj z občino Murska Sobota podpisali pismo o nameri, s katerim so ta prostor prepustili lokalni skupnosti, ki ima tukaj načrte v zvezi z izgradnjo visokošolskega centra. "V skladu s tem pismom in srednjeročnim obrambnim programom smo opredelili novo lokacijo za vojašnico, zato ni res, da se vojska v Murski Soboti ukinja", je še dejal minister.

Slovenska vojska (SV) namerava po besedah ministra v naslednjem letu začeti s projekti izgradnje novega objekta nekaj kilometrov iz Murske Sobote, v katerem bo do konca leta 2010 nastanjenih 200 pripadnikov SV. Erjavec je še povedal, da bo enota, ki bo tukaj prisotna tudi dolgoročno perspektivna, saj bo stalno na razpolago tudi za tiste zmogljivosti, ki smo jih obljubili zvezi Nato.

Prvi obiski slovenskih regij leta 2005

Vlada je z obiski slovenskih regij začela leta 2005. Ministri so najprej januarja obiskali Bovec ter se tam sestali na delovnem posvetu, namenjenemu oblikovanju vladnega programa za leto 2005. V začetku marca je nato sledil obisk Pomurja, kamor se je vlada odpravila z željo, da bi v naslednjih štirih letih odpravili razvojni zaostanek.

Tako bo vlada po slabih dveh letih lahko preverila, kakšne učinke je njen prvi obisk prinesel pokrajini, ki je po skoraj vseh kazalnikih gospodarsko še vedno najmanj razvita, z več kot 16-odstotno brezposelnostjo in z najslabšo izobrazbeno sestavo.