Janša: Potrebujemo osnovno enotnost

Maribor/Vače – Vojna za samostojno Slovenijo je edina vojna, ki Slovencev ni ločevala ampak združevala, je na slovesnosti ob dnevu veteranov vojne za Slovenijo, ki je potekala na geometričnem središču Slovenije na Vačah, povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič.

Enotnost na vseh področjih in zavezanost skupnemu cilju pa je po Drobničevih besedah zagotovila samostojno Slovenijo. Tudi danes je potrebna takšna enotnost, je dodal minister. "Naša vlada in jaz kot minister si iskreno prizadevamo za Slovenijo, za pravičnost in poštenost," je povedal Drobnič. To je po njegovem mnenju vidno tudi pri "sprejetju novele zakona o vojnih veteranih", na podlagi katere se veteranom vojne za Slovenijo priznava enak status, kot ga imajo tudi drugi vojni veterani.

Za reforme zaradi večje blaginje

Vlada se je odločila za reforme, ker je prepričana, da je treba zagotoviti večjo blaginjo, večjo socialno pravičnost in boljšo perspektivo za mlade. "Z našim delom in skupno odločitvijo ter prepričanjem, da zmoremo, bomo uspeli povečati število zaposlenih, uspeli bomo vliti pogum mladi, da se bodo pogumno odločali za zakon in otroke," je prepričan Drobnič.

Na drugi strani pa je največji greh posameznika njegova sebičnost, ocenjuje minister. "Lahko je biti najboljši na vasi, a če nisi pripravljen razpoloviti kosa kruha in ga ponuditi sosedu, če kot državljan ne čutiš s svojimi sodržavljani, potem ne moreš biti dober Slovenec," je še prepričan Drobnič.

Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak pa je opozoril na "podtikanja nasprotnikov slovenske poti" v samostojnost. Ta podtikanja blatijo ugled slovenske države v Evropi in svetu, je dejal Lisjak. Zato veterani od države zahtevajo, da zaščiti slovensko pot v samostojnost.

Janša: Pekre niso bile samo lokalni dogodek

Zaradi vsega, kar se je dogajalo v Pekrah, to ni bil samo lokalni dogodek. Šlo je za veliko dramo, ki je pretresla Slovenijo, je na današnji slovesnosti ob 15. obletnici pekrskih dogodkov pred nekdanjim 710. učnim centrom Teritorialne obrambe v Pekrah poudaril predsednik vlade Janez Janša. Na slovesnosti se je zbralo nekaj sto ljudi, med njimi tudi udeleženci pekrskih dogodkov in vojne za Slovenijo.

Kot je poudaril, je Slovenija s Pekrami pokazala resen namen, da bo to, kar je sprejela na plebiscitu, tudi dejansko izvedla.

Kot je dejal predsednik vlade, se je v Pekrah prvič v najbolj odločni obliki pokazala odločenost "notranjega jedra" slovenskega naroda za samostojno državo. Po njegovih besedah so imeli pekrski dogodki večkraten pomen - začela je nastajati prva mirnodobna slovenska vojska, Pekre pa so bile tudi prvo neposredno merjenje moči agresorske JLA ter slovenske vojske in policije. Pekrski dogodki pa so tudi - tako Janša - pokazali enotno odločenost ne samo prebivalcev Peker, temveč tudi in predvsem Maribora, da bo branil samostojno državo.

Po besedah Janše so pekrski dogodki pozitivna izkušnja, ki je lahko Slovencem za zgled tudi danes. "Tako kot smo takrat potrebovali vsaj osnovno enotnost glede ključnih korakov slovenskega osamosvajanja, danes potrebujemo vsaj osnovno enotnost glede skupnega pogleda na prihodnost, potrebujemo 'partnerstvo za razvoj'" je poudaril predsednik vlade. Dodal je še, da se Slovenija sooča s pozitivnimi strateškimi okoliščinami, ki ji omogočajo trajen razvoj in razcvet.

Poleg predsednika vlade so se slovesnosti udeležili tudi minister za obrambo Karl Erjavec, minister za notranje zadeve Dragutin Mate, minister za finance Andrej Bajuk, minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar, načelnik generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič, generalni direktor policije Jože Romšek, predsednik SD in evropski poslanec Borut Pahor (SD/PES), poslanci v državnem zboru, državni svetniki ter predstavniki političnih strank in veteranskih organizacij.

Zbrane nagovoril tudi mariborski župan

Zbrane je v vlogi gostitelja nagovoril tudi mariborski župan Boris Sovič. Na kratko je povzel zgodovinsko dogajanje v takratnem 710. učnem centru Teritorialne obrambe v Pekrah, pri tem pa je poudaril, da so bili pekrski dogodki maja 1991 začetek oboroženega odpora v Sloveniji in začetek osamosvojitvene vojne.

Slovenske oblasti nepopustljive že od začetka

Pred tem je JLA že večkrat zahtevala zaprtje obeh učnih centrov TO, v Pekrah in na Igu pri Ljubljani, ter izročitev nabornih evidenc. Ker slovenske oblasti tega niso hotele storiti, je JLA v mariborske vojašnice poslala več posebnih oddelkov z oklepnimi vozili, v bližino Peker pa je začela pošiljati izvidnike. TO je zato vpoklicala dve protidiverzantski četi, ki sta oba centra zavarovali.

Med pogovori predstavnikov mariborskih mestnih oblasti in JLA, ki so 24. maja potekali pri takratni mariborski županji Magdaleni Tovornik, je JLA ugrabila načelnika štaba mariborske TO Vladimirja Miloševiča in stotnika Milka Ozmeca. V štajerski prestolnici so zato vsem objektom JLA, razen medicinskim ustanovam, izključili telefon in elektriko.

Tragična smrt Mariborčana

Naslednji dan, 25. maja popoldne, je JLA Miloševiča in Ozmeca izpustila. Vojašnice so spet dobile elektriko. Ob tem pa je v Ljubljanski ulici v Mariboru vojaški transporter med demonstracijami pred vojašnico do smrti povozil Mariborčana Josefa Šimčika. V noči iz 26. na 27. maj je nato TO po dogovoru z vodstvom Tama odpeljala iz tovarne štiri vozila, ki so jih izdelali za JLA.

Zaradi zgodovinskega pomena pekrskih dogodkov je 23. maj eden izmed štirih spominskih dnevov mariborske mestne občine.