Tiskane izdaje
Kot je ob robu današnjega sveta SDS v Ljubljani pojasnil Janša, lahko v skladu s slovenskim pravnim redom 30 poslancev, državni svet ali 40.000 podpisnikov zahteva referendum o vsakem zakonu, tudi o zakonu o ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške k EU. "Ta možnost obstaja in prav je, da se tako Hrvaška kot EU zavedata te možnosti, da ne bodo na koncu vsi presenečeni," je dejal.
Po njegovih besedah je bilo to vprašanje na srečanju EPP v četrtek zelo resno obravnavano. "Mislim, da je tudi predsednik hrvaške vlade po tej razpravi pripravljen na določene kompromise," je ocenil Janša.
Predsednik SDS je še povedal, da je v četrtkovi razpravi v EPP opozoril na dejstvo, da je Hrvaška v pristopnih dokumentih že sprejela nekatere obveze, ki marsikaj, kar Hrvaška šteje za bilateralne zadeve, postavlja v evropske okvire in tega ni mogoče imeti za bilateralno pogojevanje s strani Slovenije. Janša sicer dvomi, da bo Hrvaška pristala na zadnjo zahtevo Slovenije, da nekaterih gradiv ne bi uporabila, če bo o sporu glede meje odločal tretji pravni subjekt. "Ta formula ne bo pila vode in tudi ne bo dobila podpore v Evropi," je dejal Janša in dodal, da je formula, s katero so že enkrat rešili vprašanje enega poglavja, sprejemljiva tako za Slovenijo kot Hrvaško.
Pojasnil je, da so na eni od prejšnjih prepristopnih konferenc, ko je Hrvaška odpirala predpristopna poglavja, našli kompromis pri nekaterih zadevah v smislu, da se je Hrvaška obvezala, da bo nekatere stvari uredila do zaprtja poglavij in ne do odprtja, ker je bilo za to premalo časa. In ta hrvaška obveza je postala del obveze do EU.
"In podobno formulo sem predlagal tudi včeraj, in sicer za sporna poglavja, ki naj bi bila naslednji teden na medvladni konferenci," je dejal Janša. Pri nekaterih poglavjih so zadeve takšne, da Hrvaška potrebuje določeno proceduro za umik sporne dokumentacije, česar v kratkem času ne more storiti, lahko pa to stori do zaprtja poglavja, je pojasnil. "Če pa Hrvaška obljubi, da bo sporne zemljevide oz. dokumentacijo umaknila iz gradiva do zaprtja poglavij, potem je to obveza do EU in Slovenija po mojem mnenju lahko mirno da zeleno luč za odprtje teh poglavij," je dodal. Menil je, da bi s tem tudi rešili problem pojasnjevanja, ali gre za dvostransko vprašanje ali ne.
