Tiskane izdaje
Koper - Ob obisku vlade v Istri in na Krasu so se premier Janez Janša, zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za kulturo Vasko Simoniti in direktor vladnega urada za narodnosti Stanko Baluh danes v Kopru srečali s predstavniki italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Po Janševih besedah so na prvem srečanju po dveh letih ugotovili, da so v tem času rešili kar nekaj stvari, eden od prihodnjih izzivov pa bo pokrajinska zakonodaja, ki se trenutno sprejema.
Kot je v zvezi s tem dejal premier, bo treba pri prihodnjih pokrajinah, na območju katerih živijo tudi pripadniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti, upoštevati njihovo ustavno vlogo. Pojasnil je, da sicer obstajajo problemi, ki jih ni možno rešiti čez noč in so še v procesu reševanja. "Pred nami so tudi nekateri novi izzivi, kjer je potrebno sodelovanje, zato da se položaj italijanske narodne skupnosti okrepi," je še povedal.
Spregovorili tudi o posebnem statutu za primorsko regijo
Premier je še povedal, da so s predstavniki italijanske narodne skupnosti spregovorili tudi o posebnem statutu za primorsko regijo. Kot je poudaril, so v zvezi s tem prisotne nekatere ustavne omejitve, saj slovenska ustava ne dopušča pokrajin s posebnim statutom oziroma o tem ne govori.
"Na koncu pa smo vendarle ugotovili, da ni ime pokrajine tisto ključno, temveč je pomembna vsebina, kar pa zadeva vsebino, je naša pripravljenost popolna, v tem smislu, da v obeh pokrajinah, kjer bosta obe avtohtoni manjšini, zagotovimo v predpisih vse tiste nastavke, ki omogočajo na samo obstoj, ampak tudi razvoj obeh narodnostnih skupnosti," je dejal.
Glede manjšinske resolucije, ki je v pripravi, pa je Janša povedal, da gre za zelo pomembno besedilo, ki nastaja že nekaj časa in je še v postopku usklajevanja. Sama razprava v državnem zboru bo po njegovih besedah pomembna ne samo zaradi vsebine te resolucije, ampak tudi zato, da se temu vprašanju da določen pomen.
Število italijanske manjšine v enajstih letih padlo za 700
Na novinarsko vprašanje, kako ocenjuje dejstvo, da je število italijanske manjšine v popisu v 11 letih padlo za 700, je Janša odgovoril, da je eden od razlogov za to zagotovo nekoliko specifičen čas, ko so se ti popisi izvajali.
Drugi podatek, ki "relativizira" ta visok padec, pa je po njegovih besedah podatek o številu tistih državljanov Slovenije, ki so italijanski jezik razglasili za materni jezik. "V tem primeru pa gre za zanemarljiv padec te številke, tako da jaz teh zadev ne bi jemal tako alarmantno," je zaključil premier.
