Janša: Vlada na Sovi ne gleda osebnih podatkov

Ljubljana - Državni zbor je redno marčevsko zasedanje danes začel s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Janezu Janši in njegovi ministrski ekipi.

Ljubljana – Vladna delovna skupina, ki je zadolžena za pripravo ocene dela Slovenske varnostno-obveščevalne agencije (Sova), nima pooblastil za vpogled v osebne podatke zaposlenih na agenciji, je danes v odgovoru na poslansko vprašanje zagotovil premier Janša. Za nadzor se je sicer vlada odločila, ker so se ob obravnavi letnih dokumentov Sove na vladi pojavila nekatera vprašanja, ki pa jih Janša ni navedel. Delovna skupina se po njegovih besedah ne ukvarja s tem, kar se piše v medijih.

Kot je ponovno pojasnil premier, ima sklep o ustanovitvi delovne skupine oznako zaupnosti zato, ker se je vlada želela izogniti politizaciji vprašanj. Slovenija ima namreč slabe izkušnje s tovrstnimi službami in ravno zaradi teh izkušenj je nadzor po njegovih besedah še kako potreben.

Če pa se bo izkazalo, "da vsaj polovico tega, kar je vodilo vlado, da je ustanovila to skupino, drži, potem pa boste zelo zardevali, glede na to, da ste imeli na ramenih odgovornost nadzora v tej službi," je Davorinu Terčonu iz poslanske skupine nepovezanih poslancev, sicer nekdanjemu poslancu LDS, odgovoril Janša. Premier zato predlaga, da se počaka, da bo delovna skupina zaključila z delom.

Prevelika vojaška mobilna bolnišnica

Iz opozicijskih vrst je na predsednika vlade naslovil poslansko vprašanje tudi Mitja Slavinec (LDS), ki je Janšo spraševal o usodi vojaške mobilne bolnišnice Role 2, za katero se je izkazalo, da je prevelika za Slovensko vojsko. Slavinca je zato zanimalo, kako bo vlada sanirala škodo. Janša je v odgovoru poudaril, da je ministrstvo za obrambo imenovalo delovno skupino, ki mora najprej natančno pregledati stanje glede mobilne vojašnice, nato pa bo izdelala predloge, ki bodo poslani tudi pristojnemu parlamentarnemu odboru.

Težava pa je, ker se znaten del opreme za vojaško bolnišnico ne da uporabljati za civilne namene. "Jaz upam, da bomo čim prej tisto, kar se da koristno uporabiti, tudi koristno uporabili," je dodal Janša.

Parcialna podpora ali podpora skupini držav?

Zmaga Jelinčiča (SNS) je zanimalo, ali bo vlada odslej podpirala skupni vstop držav zahodnega Balkana, torej Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije in Albanije, v Evropsko unijo ali pa bo "še vedno vztrajala na parcialnemu potiskanju Hrvaške v evroatlantske skupnosti". Ker večina držav EU podpira skupni vstop teh držav, bo SNS prihodnji ponedeljek v DZ vložila svoj predlog o resoluciji o meji s Hrvaško, je še napovedal Jelinčič.

Premier Janša odgovarja, da je EU glede širitve utemeljena na principu, da se vsako državo kandidatko obravnava posebej in je zelo malo verjetno, da bodo istočasno postale članice EU. Ko gre za Hrvaško, je kar nekaj področij, kjer so naša odprta vprašanja vezana na pogajalske sklope, pravi Janša in navaja vstop bank na hrvaški trg, oblikovanja sklada za razgradnjo jedrskih odpadkov ter diskriminacijske prakse pri dostopu do trga. Pri tem je še posebej aktualen trg nepremičnin, v zvezi s katerim je vlada danes od Hrvaške prejela diplomatsko noto, v kateri ta trg odpirajo.

Sicer pa Janša ne pričakuje hitrih korakov nadaljnje širitve, saj bo tudi izpolnjevanje pogojev za članstvo v prihodnosti težje, kot je bilo v času, ko je v EU vstopala Slovenija.

Je radikalna pokojninska reforma potrebna?

Slovenija se - kot tudi druge evropske države - ne bo mogla izogniti procesu staranja prebivalstva, ocenjuje Franc Žnidaršič (DeSUS). Čeprav je bilo že večkrat poudarjeno, da se vlada zaveda procesa staranja prebivalstva in je dodatne ukrepe predstavila že v okviru gospodarskih in socialnih reform, pa se v javnosti stalno pojavljajo zahteve, da bi bilo treba takoj izvesti še eno radikalno pokojninsko reformo. Žnidaršič je zato Janšo vprašal, ali je po mnenju vlade ta res potrebna.

Premier Janša je zatrdil, da nova radikalna pokojninska reforma ni potrebna in je vlada ne načrtuje. Reforma iz leta 2000 se še vedno uveljavlja in daje rezultate "na relativno mehak način". "Večja zaposlenost, posledično večja gospodarska rast in manj socialnih izdatkov za nezaposlene ustvarja ugodno javnofinančno sliko, ki zdrži tudi pritiske staranja prebivalstva in vzdržnosti pokojninskega sistema." Dodatni manevrski prostor pa je po Janševih besedah še v prostovoljnem pokojninskem zavarovanju. S kombinacijo ukrepov je tako brez kakršne koli nove radikalne pokojninske reforme možno po eni strani zagotoviti trajno vzdržnost pokojninskega sistema in na drugi strani izboljševati socialni položaj upokojencev.