Janša za arbitražo o celotni meji

Bruselj - Mednarodna arbitraža za rešitev odprtih vprašanj meje med Slovenijo in Hrvaško je "dobra zamisel", je danes v Bruslju poudaril predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering po srečanju s predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem. Dogovor obeh vlad o "takšnem postopku bi bil najbolj dobrodošel", je menil. Dobro bi bilo, če bi mednarodno sodišče, na primer v Hamburgu ali Haagu, sprejelo "objektivno odločitev, za kar pa je seveda potrebno soglasje slovenske in hrvaške vlade", je dejal.

"Točno to je naše stališče," je ob tem poudaril Sanader in ponovil, da je Hrvaška "uradno predlagala mednarodno sodišče za arbitražo". "Oba parlamenta bi morala državi še pred arbitražo zavezati, da bosta sprejeli odločitev, sprejeto z arbitražo, ne glede na to, kakšna bo," je dejal in dodal, da je "to najboljši način za rešitev tega vprašanja".

Slovenija in Hrvaška sta sicer "veliki prijateljici, ki imata veliko več skupnih točk kot teh nekaj razlik", je še povedal hrvaški premier. Dokaz, da odprta vprašanja ne ogrožajo tega prijateljstva, je dejstvo, da "pripravljamo skupno srečanje obeh vlad v Sloveniji", ki bi bilo nadaljevanje srečanja na hrvaških Brionih, je zatrdil.

Za arbitražo tudi Rehn

Kot primerno metodo je arbitražo danes v Bruslju označil tudi komisar za širitev Olli Rehn po srečanju s predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem. "Sem agnostik do metode" reševanja teh vprašanj, je poudaril, hkrati pa obe državi vnovič pozval, naj proizvedeta "politično voljo" za kompromis. Tako bi Hrvaška tudi laže nadaljevala odpiranje pogajalskih poglavij, tudi o ribištvu, je dodal.

V pričakovanju slovenskega predsedovanja uniji v prvi polovici prihodnjega leta bi bil kompromis o odprtih vprašanjih še posebej dobrodošel, je menil Rehn.

Janša: Odprtih vprašanj ne povezujemo s hrvaško potjo v EU

Slovenski premier Janez Janša v četrtek pred začetkom vrha EU v Bruslju možnosti rešitve vprašanja slovensko-hrvaške meje z arbitražo ni zavrnil, a le za celotno mejo, ne le na morju. Opozoril pa je, da Slovenija od Hrvaške zanjo ni dobila načrta. Hrvaški premier Ivo Sanader je poudaril, da je Zagreb pripravljen tudi na arbitražo celotne meje, a za to ne vidi potrebe.

Premier Janša je glede možnosti rešitve odprtih vprašanj meje z arbitražo poudaril, da je "Slovenija povedala že zdavnaj, da arbitraže načeloma ne zavrača", a da zanjo "ne pride v poštev samo arbitraža meje na morju, temveč celotne meje". Slovenija za zdaj od Hrvaške "razen načelnega predloga ni dobila nobenega izdelanega načrta" za arbitražo, je še povedal premier Janša.

Pri reševanju odprtih vprašanj meje namreč Hrvaška ni uveljavila že dogovorjenega sporazuma, je opozoril Janša. Slovenija bi v primeru dogovora o arbitraži želela "vsebinsko pojasnilo", zakaj sporazum, ki je že bil sklenjen med državama, "naenkrat ni dober in ni bil ratificiran". "Sedaj gre za vprašanje verodostojnosti," je poudaril in opozoril, da je Hrvaška "podoben sporazum podpisala tudi z BiH in ga prav tako ni ratificirala". "Sedaj gre za vprašanje verodostojnosti," je poudaril.

Slovenija sicer odprtih dvostranskih vprašanj s Hrvaško ne povezuje s hrvaško evropsko perspektivo, je poudaril Janša. "Postavljanje v ospredje arbitražo ali dvostranske odnose, ko gre za Hrvaško pot v EU, je nekoliko zgrešena prioriteta, tu so drugi izzivi, na katere mora država kandidatka odgovoriti," je pojasnil. "Ne gre samo za uzakonitev, temveč za implementacijo evropskih standardov - mislim, da v tem grmu tiči večina zajcev," je poudaril.

O napovedi predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja, da Slovenija in Hrvaška pripravljata drugo skupno srečanje vlad, ki naj bi bilo nadaljevanje sestanka na Brionih, pa je Janša menil, da je "seja obeh vlad odprta opcija".

Od zadnjega srečanja ni bilo "velikih napredkov v pogajanjih o dveh ali treh sporazumih, ki naj bi jih podpisali ob naslednjem srečanju", je opozoril. "Ko bodo ti pogoji izpolnjeni, lahko do srečanja pride," je dejal. "Ta zamisel se formalno vsake toliko časa obudi, vendar iz sosednje države ni bilo velikega interesa za končanje teh pogajanj," je še poudaril Janša.

Stranke v Sloveniji ne nasprotujejo arbitraži o meji

Večina slovenskih strank je v odzivu poudarila, da možnosti arbitraže ne nasprotujejo, vendar opozarjajo, da se mora ta nanašati na celotno mejo.

Sanader arbitražo celotne meje označil za nepotrebno

Sanader je medtem zatrdil, da je Hrvaška pripravljena tudi na arbitražo celotne meje s Slovenijo. Če je to pogoj za prenos odprtih vprašanj na mednarodno sodno telo, kjer bi "končno rešili vprašanje Piranskega zaliva, zakaj ne", je dejal hrvaški premier, hkrati pa poudaril, da "ni potrebe arbitrirati celotne meje", saj je po navedbah strokovnjakov meja več kot 90-odstotno dogovorjena.

"Mislim, da bi bilo to nepotrebno razkošje," je poudaril Sanader in zahtevo Slovenije po arbitraži celotne meje označil kot "pretiran odziv". "Ampak, če obstaja volja, da se ta problem črta z dnevnega reda", je Hrvaška na to pripravljena, je poudaril.

Hrvaški premier je z obiskom pri Pötteringu sklenil dvodnevna srečanja z različnimi skupinami v Evropskem parlamentu. V sredo se je sestal s predstavniki socialistov in zelenih, danes pa se bo udeležil tudi tradicionalnega vrha največje parlamentarne politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) pred začetkom spomladanskega vrha EU, na katerem bo tudi slovenski premier Janez Janša.

Osrednja tema pogovorov predsednika hrvaške vlade s predstavniki Evropskega parlamenta je poročilo o napredku Hrvaške na poti v EU, ki ga pripravlja član parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, avstrijski poslanec Hannes Swoboda (PES). Odbor bo o poročilu glasoval 27. marca, parlament pa na plenarnem zasedanju konec aprila.

Swoboda bo v poročilu predlagal, naj Hrvaška postane članica unije leta 2009, je danes povedal Pöttering. "Idealno bi bilo, če bi to potekalo vzporedno z ustavo", torej da bi rešitev za članstvo Hrvaške v EU sovpadla z rešitvijo ustavnega vprašanja, je pojasnil.

Swoboda je v poročilo vključil tudi poziv slovenski in hrvaški vladi, "naj izkoristita vse razpoložljive možnosti za dogovor o odprtih vprašanjih meje ter se izogneta enostranskemu ukrepanju, ki bi lahko spodkopalo tak dogovor". "Če tak dogovor ni mogoč, naj obe strani za rešitev vseh spornih vprašanj meje premislita o mednarodni arbitraži," pa je pozval v novem dopolnilu.

Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so v odzivu na ta poziv vložili številna dopolnila, pri čemer so med drugim opozorili, da ne gre samo za problem dvostranskih vprašanj. Na primer, napoved o razglasitvi ekološke ribolovne cone namreč ni samo enostransko ravnanje proti Sloveniji, temveč je v nasprotju s sklepi šefov vlad in držav EU iz junija leta 2004, opozarja evropski poslanec Borut Pahor (PES/SD). To pa po njegovem mnenju ni v skladu s prizadevanji Hrvaške za vstop v unijo.