Janša zadovoljen z delom vlade

Predsednik vlade Janez Janša je predstavil rezultate dveletnega dela ministrskega zbora. Z delom vlade je zadovoljen. Izpostavil pa je boljše gospodarsko stanje Slovenije.

Objavljeno
05. december 2006 15.29
Janez Janša
Ljubljana - Potem ko so v minulih tednih delovanje posameznih ministrstev na polovici mandata predstavljali člani vladnega kabineta, je danes o rezultatih dveletnega dela ministrskega zbora na novinarski konferenci spregovoril še predsednik vlade Janez Janša.

Premier Janša je ocenil, da je gospodarsko stanje v Sloveniji boljše kot je bilo doslej. “Slovenija je izpolnila maastrichtske kriterije, ki so bili zelo zahteven zalogaj in marsikateri drugi novi članici Evropske unije to ni uspelo. Izpolnitev teh kriterijev je Slovenija dosegla ob pet odstotni gospodarski rasti. Trenutna gospodarska rast v Sloveniji je za 2,5 odstotne točke večja kot v evroobmočju, kamor bomo vstopili prihodnje leto,” je povedal Janša.

Med drugim je izpostavil, da so bili “sprejeti nekateri ključni dokumenti, ki zagotavljajo nadaljnje reformne procese najprej na področju gospodarstva.” Zakon o javnozasebnem partnerstvu je bila tako zelo potrebna normativna podlaga, “ki bo lahko občutno vplivala na gospodarsko rast, na aktiviranje kapitala, ki doslej ni bil aktiviran, ” je dejal premier.

Potem je bil sprejet in implementiran zakon o gospodarski zbornici, ki je liberaliziral organizacijo v gospodarstvu, zakon o javnih naročilih, zakon o reviziji javnega naročanja in številne druge zakonske rešitve na področju gospodarstva,” je še našteval predsednik vlade.

Vlada je bila v državnem zboru imenovana 3. decembra 2004. Med ključnimi projekti so bile reforme, ki jih je vlada napovedala v konec leta 2005 sprejetem okviru gospodarskih in socialnih reform.

Janša: Minister za delo bo predlagan v zakonskem roku

Kandidata oziroma kandidatko za ministra za delo, družine in socialne zadeve bom predlagal v zakonskem roku, je danes v odgovoru na novinarsko vprašanje, ali je od NSi že prejel predlog za naslednika v petek razrešenega ministra Janeza Drobniča, odgovoril predsednik vlade.

Na drugo aktualno vprašanje, ali je ministrska ekipa v sedanji sestavi sposobna predsedovati EU v letu 2008, Janša odgovarja: "Mirno lahko rečem, da ko gre za ministre, državne sekretarje in predstojnike nekaterih vladnih služb, ki že dve leti sodelujejo v različnih evropskih organih, skoraj zagotovo ni možno pričakovati, da bo predsedovanje povzročilo kakšne velike probleme. Bistveno je, da bo dobro pripravljena vsebina. Sama organizacija in vodenje različnih organov ali pa tudi dosjejev znotraj EU je v veliki meri rutina. Stvari tečejo normalno, tisto, kjer lahko Slovenija računa na morebitno dodano vrednost, je vsebina in temu posvečamo bistveno pozornost."

Po njegovem prepričanju je Slovenija dobro leto pred začetkom predsedovanja EU pripravljena na ta korak najmanj toliko kot druge države. Mirno lahko primerjate stanje priprav s tistimi v nekaterih drugih državah, je dejal Janša in dodal, da "smo popolnoma v skladu s potrebno časovnico, ponekod tudi pred njo". Glede kadrovskih priprav je poudaril, da potekajo usposabljanja. "Nihče na slovenski strani, ki bo opravljal odgovorne naloge v času predsedovanja, tega še ni delal, za vse bo to novo, zato temu posvečamo bistveno več pozornosti."

Kot je znano, je vodja poslanske skupine NSi Alojz Sok pred dnevi po sestanku med Janšo, predsednikom NSi Andrejem Bajukom in poslanci NSi zatrdil, da je premier napovedal zamenjave še treh ali štirih ministrov. Sok je dejal, da je Janša izrazil dvom v njihovo sposobnost vodenja resorjev v času predsedovanja EU, Janša je naslednji dan to zanikal, Sok pa je vztrajal pri svojih trditvah.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družine in socialne zadeve Marjeta Cotman v ponedeljek ni želela komentirati medijskih špekulacij, da naj bi bila kandidatka za naslednico Drobniča. Nedosegljiva sta bila tudi preostala dva domnevna kandidata, direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu Marko Štrovs ter poslanka NSi Mojca Kucler Dolinar.

Janša se bo sestal s Sanaderjem v prihodnjih tednih

Premier Janša je danes tudi napovedal, da bo naslednji korak v urejanju odnosov Slovenije s Hrvaško sestanek s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem. "Naslednji korak, če sprašujete po mojem koraku, bo sestanek s hrvaškim predsednikom vlade enkrat v naslednjih tednih," je v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal Janša.

Premiera Janša in Sanader sta se nazadnje sestala 2. septembra na Hotizi, ko sta se dogovorila za skupno obnovo protipoplavnega nasipa na Muri.

Na današnji predstavitvi bilance polovice mandata vlade je premier na zunanjepolitičnem področju sicer izpostavil okrepitev dvostranskih odnosov z nekaterimi ključnimi državami - Nemčijo, ZDA in Rusijo -, ter državami Arabskega polotoka. Kot je dejal, so pri tem zasledovali predvsem cilj, da slovenska diplomacija nudi pomoč slovenskemu gospodarstvu pri prodiranju na tuje trge.

V mednarodnih organizacijah je Slovenija po njegovih besedah konstruktivno sooblikovala politike. Jeseni je v Portorožu izpeljala srečanje obrambnih ministrov Nata, že na začetku mandata vlade pa je uspešno predsedovala Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in "v veliki meri prispevala, da je Ovse prebrodil finančno, organizacijsko in vsebinsko krizo". Kot je poudaril premier, je bilo tudi na tej podlagi Sloveniji letos zaupano enoletno predsedovanje Svetu guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).

Slovenija je povečala svojo prisotnost v mirovnih enotah

Slovenija je tudi povečala svojo prisotnost v mirovnih enotah, posebej na območju Zahodnega Balkana. Letos je začel delovati tudi Center za evropsko prihodnost, s katerim Slovenija aktivno pomaga pri usposabljanju in šolanju kadrov, predvsem iz držav Zahodnega Balkana, ki si prizadevajo za vstop v EU. "To delamo načrtno, ker je širitev EU na države Zahodnega Balkana ena od prioritet našega predsedovanja EU," je poudaril.

Po besedah premiera pa se je Slovenija močno angažirala tudi pri vprašanju energetske varnosti v Evropi. V tem okviru je bila v okviru blejskega foruma organizirana konferenca Kaspijski obeti 2008 z ugledno mednarodno udeležbo. "Na tem forumu je bilo v diskusiji veliko predlogov, ki so bili kasneje uporabljeni pri zasnovah nove energetske strategije EU, ki se pripravlja," je še poudaril Janša.