Janša zanikal zamudo pri privatizaciji podjetij

Ljubljana - Potem ko so poslanke in poslanci določili dnevni red marčnega zasedanja, so se seznanili z obvestilom predsednika vlade Janeza Janše o odstopu Jožeta P. Damijana z mesta ministra za razvoj, kar pomeni, da je Damijanu funkcija prenehala. DZ je delo nadaljeval z zastavljanjem poslanskih vprašanj predsedniku vlade in ministrski ekipi.

Kot je znano, je Damijan nepreklicno odstopil 21. marca, ob tem pa navedel, da so razlogi osebne narave. Premier Janša je Damijanovo odstopno izjavo še isti dan posredoval državnemu zboru. Poslovnik DZ določa, da se mora obvestilo o odstopu uvrstiti na dnevni red seje najpozneje v sedmih dneh po prejemu obvestila, ko pa je državni zbor z obvestilom seznanjen, se šteje, da ministru funkcija preneha.

Horvat do imenovanja novega ministra

Vlada je na današnji dopisni seji na predlog premiera Janše nekdanjega državnega sekretarja Andreja Horvata z 28. marcem imenovala za državnega sekretarja v službi vlade za razvoj do imenovanja novega ministra brez resorja, so sporočili iz urada vlade za informiranje. Na podlagi zakona o vladi je Horvatu z Damijanovim odstopom prenehala funkcija.

Potrč o privatizaciji

Predsednik vlade Janez Janša je ob začetku rednega marčnega zasedanja državnega zbora trem opozicijskim in koalicijskemu poslancu odgovarjal na njihova vprašanja.

Vprašanje Mirana Potrča (SD) se je nanašalo na proces privatizacije in umika države iz gospodarstva. Glede na razlike med zapisanimi reformnimi ukrepi in dejanskim izvajanjem teh ukrepov se postavlja vprašanje, kakšna je dejanska strategija vlade v procesu privatizacije in umika države iz gospodarstva, kakšni so njeni konkretni programi in po kakšnih modelih jih bo realizirala, meni Potrč. Zanimalo ga je tudi, kaj je mogoče reči o modelu privatizacije Nove ljubljanske banke, kako na ta proces vplivajo razlike med vladnimi strankami in koliko so razlike glede modelov, ciljev in tempa privatizacije vplivale na odstop ministra za razvoj Jožeta P. Damijana ter na predvidene proračunske prihodke.

Vlada ne zamuja s privatizacijo podjetij

Premier Janša priznava, da je med reformnimi ukrepi in dejanskim stanjem še velik razkorak, ki pa ga bo vlada odpravila z modernizacijo, katere del je tudi dokončanje modela privatizacije. Vlada glede privatizacije in umika iz gospodarstva nič ne zamuja, saj bo privatizacija postopna in premišljena, postopek pa poteka v skladu s postavljeno časovnico, prav Janša. Tako so pripravljeni predlogi delovnih skupin za privatizacijo vseh podjetij in bančnih institucij. Izdelan ni le še predlog privatizacije paradržavnih skladov, ki pa bo pripravljen v kratkem. "Trenutno ne moremo govoriti, da obstajajo razhajanja s koncepti privatizacije, saj so vsi postopki še v fazi priprav."

Kam bo šel denar od privatizacije NLB?

Glede koncepta privatizacije Nove ljubljanske banke oziroma izhodišč za pogajanja pa ni bilo nikakršnih razhajanj znotraj koalicije in vlade niti z ministrom Damijanom, je zatrdil premier. Na dodatno Potrčevo vprašanje, kam bo vlada usmerila sredstva od privatizacije, je Janša pojasnil, da bo šel del sredstev za zmanjšanje javnega dolga. O tem, kako bodo porabili sredstva od preostale kupnine, pa bo vlada DZ seznanila z resolucijo o nacionalnih programih, ki jo bo kmalu pripravila.

Cvikl o razvoju Slovenije

Poslanec LDS Milan M. Cvikl je premiera vprašal, kdaj in kako namerava uresničiti sprejeto strategijo razvoja Slovenije. "Oba veva, da strategija razvoja predvideva cenejšo državo, konkurenčnejše gospodarstvo in sprostitev potencialov Slovenije. Vendar, gospod Janša, kako boste konkretno to storili, če ves čas delujete antireformno in uničujete potenciale Slovenije, ko gradite absolutno oblast?" je premiera vprašal Cvikl. Slovenija je po njegovih besedah vse manj svobodna in vse bolj zadolžena država, z nižjo gospodarsko rastjo in večjim številom brezposelnih.

Tudi Cviklu je premier Janša odgovoril, da je vlada uresničila vse tisto, kar je bilo na njeni časovnici do letošnje pomladi, in v ničemer ne zamuja. Trenutno se, potem ko so bili izdelani v glavnem konceptualni predlogi, pripravljajo zakonske rešitve, na podlagi katerih bodo dosegali konkretne premike. Dejstvo pa je, da je vlada doslej sprejela vrsto ukrepov, ki se nanašajo na konkurenčnosti in gospodarsko rast. Gre za zmanjšanje javnofinančnih odhodkov, za povečanje konkurenčnosti ter za ukrepe, vezane na privatizacijo in razvoj finančnega sistema.

Vlada se je denimo odločila za postopno odpravljanje davka na izplačane plače, uvedla novo razvojno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. V lanskem letu smo dobili tudi resolucijo nacionalnega, razvojnega programa za obdobje do leta 2010, sprejet je bil program odprave administrativnih ovir, v realizaciji pa so tudi ukrepi za pravičnejši in bolj motivacijski sistem socialnih transferov. Vlada zelo resno dela na uresničevanju strategije razvoja Slovenije, Slovenija pa je v tem trenutku po številnih makroekonomskih kazalcih daleč v ospredju med novimi članicami Evropske unije, je še poudaril Janša.

Kolikšne bodo obdavčitve nepremičnin in prevoznih sredstev

Poslanca SNS Saša Pečeta je zanimalo, kakšne bodo posledice napovedanih razširitev davčnih obveznosti na socialni položaj in življenjski standard državljanov. Vlada kot nosilka javnih financ spodbuja rast davčnih prihodkov. Tako sta v pripravi dva nova davčna zakona, ki bosta še bolj obremenila državljane. Gre za davek na nepremičnine in davek na prevozna sredstva. Tako nepremičnine kot tudi prevozna sredstva pa so že sedaj obremenjeni s tremi davki, je spomnil Peče, ki ga tudi zanima, kolikšne bodo te obdavčitve.

Premier je v odgovoru poudaril, da je namen davčne reforme poenostaviti davčni sistem in davčno breme nekoliko zmanjšati. Zato vlada načrtuje ukinitev davka na izplačilo plač, zaradi česar bo v državno blagajno priteklo med 80 in 120 milijardami tolarjev manj sredstev. Zato je treba poiskati bolj primeren vir z vidika produktivnosti, zaradi tega je načrtovana nekoliko večja obremenitev potrošnje in neproduktivnega premoženja. Če bi želeli nadomestiti proračunske prilive na račun ukinitve davkov na izplačane plače in bi to nadomestili z dvigom obeh stopenj davka na dodano vrednost, potem bi to povečalo življenjske stroške za največ 1,3 odstotka, je dejal Janša.

Enotna davčna stopnja pa bi življenjske stroške povečala za dodatnih pol odstotka. Uvedba enotne davčne stopnje bi po mnenju Janše lahko dodatno zvišala življenjske stroške za gospodinjstva, ki so v najnižjem dohodkovnem razredu. "Vendar vlada hkrati predlaga, v kolikor bi šli na to rešitev, je pa to samo ena od možnih, da se dvigne splošna olajšava, ki na drugi strani pomaga ravno tistim, ki imajo najnižje dohodke," je pojasnil premier.

Presečnikovo vprašanje o položaju družine

Koalicijski poslanec Jakob Presečnik (SLS) pa je želel od premiera izvedeti, kakšne spremembe zakonodaje in druge ukrepe načrtuje vlada za izboljšanje razmer za družinsko življenje. Ustava namreč določa, da država med drugim varuje družino, otroke in mladino ter za to varstvo ustvarja potrebne razmere, vendar vse več dejstev kaže, da stanje v državi ne sledi tem določbam, meni Presečnik. V Sloveniji tako vse bolj narašča število izven zakonskih skupnosti, ločenih zakonov in eno starševskih družin. "Kaj konkretno bo vlada naredila, da se bodo izboljšali pogoji družinskega življenja," je še vprašal poslanec SLS.

Vlada se zaveda vloge in pomena družine, je zagotovil Janša. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je primerljiv ureditvam v razvitejših evropskih državah. Obenem je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tudi mimo tega, kar je obvezno po zakonu, sprejelo vrsto ukrepov, ki bi okrepili vlogo očeta v družini in zagotovili lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, je pojasnil Janša. Po njegovih besedah je zelo pomembno tudi reševanje stanovanjskega vprašanja. Še posebej, ko gre za prvo rešitev stanovanjskega problema in tudi tukaj je načrtovanih nekaj zelo konkretnih ukrepov, ki bodo stanje precej spremenili, je napovedal Janša.