Janševa umetnost bojevanja

Na 9. kongresu SDS je pričakovano slavil njen dolgoletni predsednik Janez Janša, ki je bil na to funkcijo izvoljen že šestič. Na Delu Magu smo pogledali v zakulisje dogajanja v stranki, ki je lani jeseni izgubila oblast.

Objavljeno
18. maj 2009 00.11
Luka Jakše
Luka Jakše
Na 9. kongresu SDS je pričakovano slavil njen dolgoletni predsednik Janez Janša, ki je bil na to funkcijo izvoljen že šestič. Mnogo bolj presenetljiva pa je bila njegova napoved, da se bo stranka v prihodnjih mesecih in letih posvetila spremembi ustave. Nekateri opazovalci so jo ocenili kot napad na demokracijo, drugi kot spreten politični marketing.

Na Delu Magu smo pogledali v zakulisje dogajanja v stranki, ki je lani jeseni izgubila oblast. Nesporno je še vedno močna politična sila, ki lahko sproži vse parlamentarne postopke in zahteva razpis referenduma. Med vrsticami je Janša napovedal, da se bo SDS na naslednje volitve podala po rekorden izplen glasov.

Izbrskali smo še eno nadvse nenavadno zgodbo. Nekaterim ostrim očesom na obrambnem ministrstvu zadnje dni namreč ni ušlo, da po hodnikih generalštaba Slovenske vojske (GŠSV) vsake toliko radi prestavljajo slike sem ter tja in da po novem zgodovina ne pozna več petih dosedanjih načelnikov generalštaba, temveč le še štiri. Junija 2006 so z ukazom za postavitev spominskih slik načelnikov GŠSV, ki ga je izdal takratni načelnik Ladislav Lipič, na steno v prostorih generalštaba izobesili slike vseh dosedanjih načelnikov, začenši z brigadirjem Antonom Krkovičem kot vodjem Manevrske strukture narodne zaščite leta 1990. Letos pa je zdaj že nekdanji načelnik generalštaba Albin Gutman izdal drugačen ukaz, po katerem Krkoviča ni več med dosedanjimi načelniki GŠSV. Je torej letos prispevek brigadirja Krkoviča drugače ovrednoten, kot je bil pred tremi leti? Se sploh spodobi, da spominske slike zaslužnih mož po obrambnem ministrstvu premeščajo po volji in razlagi, kakor se trenutno komu zdi primerno?

V nizu predvolilnih soočenj kandidatov za evroposlance smo tokrat posadili nasproti drugouvrščena na listah LDS in SLS. Aleš Gulič in Ciril Smrkolj sta v prijetnem ozračju ugotovila, da sta prava volilna izbira, če vam ni do tega, da bi v prihodnosti govorili esperanto in jedli ravne kumare. Po pričakovanjih se je Smrkolj bolje odrezal na področju kmetijske politike, Guliču pa je bolj domače približevanje Turčije EU.

Raziskali smo tudi razširjenost drog v slovenskih zaporih in najpogostejše načine njihovega vnosa. Kot da pazniki nimajo dovolj težav že zaradi tega, ker so nekateri naši zapori zasedeni več kot dvestoodstotno, se morajo ukvarjati še z odvisnostjo obsojencev. Več o skrivnostih za rešetkami si preberite v prilogi Delo Mag.