Tiskane izdaje
Ljubljana - Janez Janša bo moral dokazati, da je za slabih 400.000 evrov premoženja, o katerem je specializirano tožilstvo prepričano, da ga je pridobil na nezakonit način, čistega. Dve leti po končani finančni preiskavi je tožilstvo zoper prvaka SDS vložilo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora in mu s tem najbrž pokvarilo prihajajoče prvomajske praznike.
Na specializiranem tožilstvu so nam potrdili, da so vložili tožbo »zoper eno fizično osebo zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora«, a po naših podatkih ni nikakršnega dvoma, da je toženi prav predsednik SDS. Vložitev tožbe je posledica finančne preiskave, v kateri je tožilstvo preverjalo premoženje Janeza Janše in povezanih oseb: njegove žene Urške Bačovnik Janša, brata Rajka Janše in sestrične Janševe žene Nataše Pajenk, ki je kot bančnica skrbela za bančne posle družine Janša.
Tožbo je tožilstvo vložilo le zoper Janšo, saj je očitno le pri njem ugotovilo razhajanje v premoženju, vrednost spornega predmeta pa je po podatkih tožilstva 395.388 evrov, čeprav so v finančni preiskavi ugotovili razliko med realnimi prihodki in dejansko porabo v višini nekaj več kot pol milijona evrov. Katero premoženje natančno želi tožilstvo odvzeti s tožbo, še ni znano.
Finančna preiskava
Finančna preiskava Janše in povezanih oseb se je začela septembra 2013 na podlagi pisne pobude, podatkov avstrijskega urada za preprečevanje pranja denarja in ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, ki je Janši očitala za 210.000 evrov nepojasnjenega premoženja, a je vrhovno sodišče to poročilo naknadno odpravilo, ker Janša na osnutek poročila in ugotovitev ni mogel dati pripomb, s tem mu je bila kršena ena od ustavnih pravic. Preiskavo, ki je trajala poldrugo leto, so končali aprila 2015. Odgovor na vprašanje, zakaj je tožilstvo potrebovalo dve leti za vložitev tožbe, je zelo verjetno v tem, da je čakalo na odločitev ustavnega sodišča, ki je pred kratkim pri presoji zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni) v primeru Tošić ugotovilo, da je z ustavo neskladen le manjši del enega člena (prejšnjega) zakona, ki govori o tako imenovanem pomešanem premoženju.
Prav tako na vložitev tožbe ne vpliva dejstvo, da je ustavno sodišče razveljavilo obsodilno sodbo v kazenski zadevi Patria, saj civilni postopek po Zopniju ni vezan na kazenske postopke ali na osebo, pač pa na stvar. V civilnem postopku se ugotavlja, kako ima nekdo premoženje, ki bistveno odstopa od njegovih (zakonitih) dohodkov.
Janša je že večkrat dejal, da je doslej že vse pojasnil, odreditev finančne preiskave pa je pospremil z izjavo, da je »nezakonita in neustavna«. Ko je bil po preiskavi povabljen na tožilstvo, da pojasni svojo plat zgodbe, se na narok pogovora s tožilci ni odzval. Prav tako je trdil, da bi bilo treba finančno preiskavo ustaviti, ker so potekli roki za vložitev tožbe. In čeprav bi morala biti finančna preiskava tajna, saj zanjo predvsem osebe, ki jih preiskujejo, ne smejo izvedeti, je spletni portal blizu SDS objavil odredbo o finančni preiskavi zoper Janšo in člane njegove družine ter pokojnega Jožeta Zagožna. Preiskovalci so se po odredbi sodeč lotili predvsem nepremičnin, vozil in bančnih računov Janše in Zagožna, pretresali pa so obdobje trinajstih let, od 1. januarja 2000.
Zagožnovi kmalu na sodišče
Tožilstvo je zoper dediče Jožeta Zagožna (nekdaj na čelu HSE in vodilni član SDS) vložilo tožbo kmalu po končani finančni preiskavi aprila 2015.
Primerjava prihodkov in izdatkov pokojnega Zagožna, ki ga je v zadevi Patria tožilstvo obdolžilo terjanja in sprejemanja nagrade, a je kazenski postopek septembra 2013 zaradi njegove smrti ustavilo, je pokazala za 837.309 evrov nepojasnjene razlike v premoženju. Specializiranemu tožilstvu je že oktobra 2014 uspelo doseči začasno zavarovanje na štirih hranilnih vlogah pri banki BKS v Celovcu, katerih lastnica je Zagožnova žena Marija, pooblaščenec pa sin Matej, naknadno pa je sodišče odredilo začasno zavarovanje na nepremičninah, bančnih računih, avtu, delnicah in premoženju v skladih.
Potem ko je višje sodišče prekinilo postopek odločanja o podaljšanju zavarovanja premoženja in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določb Zopnija - zmotilo jih je, da zakon dopušča zavarovanje nezakonitega premoženja na vsem premoženju Zagožna, tudi tistem, ki ga je imel pred sumom kaznivega dejanja - je ustavno sodišče zahtevo višjega sodišča zavrglo, menilo pa je, da je premoženje, ki naj bi bilo nezakonitega izvora in zato tarča odvzema, lahko le tisto, ki je bilo pridobljeno pet let ali manj pred letom storitve očitanega kaznivega dejanja. V skladu s tem po odločitvi višjega sodišča nista več zamrznjena stanovanjska hiša v Ljubnem in 90 kvadratov veliko stanovanje v Šentvidu nad Ljubljano, saj je bilo to premoženje pridobljeno pred 1. januarjem 2000, torej pred obdobjem, ki ga je zajela finančna preiskava.
Prvi narok v zadevi Zagožen je sodišče razpisalo v začetku junija.
