Tiskane izdaje
Ljubljana - Kmetijstvo se je dokončno vključilo v skupno kmetijsko politiko EU, sprejeti so bili strateški dokumenti, uvedeni visoki standardi glede varne in kakovostne hrane, je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc povzel dosežke v svojem mandatu. Ključni izziv v prihodnje bo povečati konkurenčnost slovenskega kmetijstva.
"Oceno, ali je bilo delo v mandatu uspešno ali ne, prepuščam uporabnikom storitev ministrstva," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Jarc.
Evropska sredstva
Sektor je vključen v skupno kmetijsko politiko EU, pri čemer je vlada od leta 2004 zagotovila proračunska sredstva za doplačevanje neposrednih plačil, tako da slovenski kmetje prejemajo enaka plačila kot kmetje iz drugih držav EU-15. Kmetijstvo sicer s črpanjem evropskih sredstev doslej ni imelo bistvenih težav.
Ključni strateški dokumenti
Sprejeti so bili tudi ključni strateški dokumenti za naslednje obdobje, in sicer program razvoja podeželja za obdobje 2007-2013, nacionalni gozdni program, načrt upravljanja morskega ribištva v slovenskih vodah in nacionalni strateški načrt za razvoj ribištva. Ministrstvo bo prek 20 delovnih skupin izdelalo sektorsko strategijo po posameznih proizvodnih panogah, je napovedal minister.
Na področju varne hrane so sprejeli več predpisov in vzpostavili registre podatkov za sledljivost v celotni prehranski verigi. Ministrstvo je ukrepalo ob izrednih dogodkih - ptičja gripa, prašičja kuga na meji s Hrvaško, nepravilnosti v pridelavi hrane. Uvedli so sheme kakovosti za kmetijske pridelke, pri čemer so na nacionalni ravni zaščitili 34 kmetijskih pridelkov.
Letos izplačano 135 milijonov evrov
Uvedli so tudi enotna plačila na podlagi reforme kmetijske politike iz leta 2003; letos so na podlagi novega pristopa 62 kmetijskim gospodarstvom izplačali okoli 135 milijonov evrov.
Težava v zadnjem času so bile cene kmetijskih proizvodov, pravi Jarc. Najprej so dlje časa padale, lani pa je sledila hitra rast cen na svetovnih in posledično tudi slovenskem trgu.
Gozdarstvo in lovstvo
Na področju gozdarstva in lovstva so s spremembo zakona o gozdovih omogočili med drugim bolj učinkovito varovanje in upravljanje z gozdom, novela zakona o divjadi in lovstvu pa je uredila podeljevanje koncesij lovskim družinam v skladu z zahtevo ustavnega sodišča.
Zakona, ki v tem mandatu nista bila sprejeta
Minister ni uspel z zakonoma o soobstoju gensko spremenjenih organizmov ter o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Prvi je bil predolgo v usklajevanju z Evropsko komisijo, drugi pa ni v DZ prišel po nasprotovanju nekaterih kmetijskih organizacij. "Zakona bi bila potrebna nadaljnje javne obravnave in sprejema v naslednjem mandatu," pravi Jarc. V prihodnje bo treba še izboljšati učinkovitost dela agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Prilagajanje globalnemu okolju
Glavni problem kmetijstva in živilske industrije v prihodnje bo prilagajanje globalnemu okolju. "Slovensko kmetijstvo k bruto družbenemu proizvodu prispeva dva odstotka, k skupni zaposlenosti pa slabih 10 odstotkov, kar kaže na nizko produktivnost dela v kmetijstvu," je dejal. Nižja produktivnost je deloma posledica naravnih omejenosti in tudi zgodovinskih okoliščin, kljub temu pa bo "treba naslednje obdobje izkoristiti za prilagoditev globalnim vplivom ter tudi povečani konkurenci na domačem trgu", je dejal Jarc.
O posledicah neurja in zavarovanjih
Ministrstvo je pripravilo strategijo prilagajanja kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, do konca leta pa naj bi pripravili tudi akcijski načrt. Glede odpravljanja posledic neurij ministrstvo sofinancira zavarovanje izgube dohodka zaradi izpada pridelka (trenutno 40 odstotkov premije, za prihodnje leto predlagano 50-odstotno). Za letos so namen zavarovanj razširili na nevarnost toče, požara, udara strele, pozebe. Sicer pri programu razvoja podeželja pripravljajo tudi razpise za spodbujanje namakanja in obnovo trajnih nasadov z uporabo protitočnih mrež. Ponovno vzpostavljeno načrtno vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov, za katere se vzpostavlja nova javna služba. Letos je v proračunu za te namene predvidenih okoli šest milijonov evrov.
Površina kmetijske zemlje v rabi se je v Sloveniji povečala, in sicer leta 2007 v primerjavi z letom 2006 za dva odstotka. Povprečna kmetija v Sloveniji ima 6,8 hektarja površine, povečalo pa se je število kmetij, večjih od 20 hektarjev (od leta 2005 za 12 odstotkov).
Jarc je na položaju ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano od februarja lani, ko je zamenjal Marijo Lukačič.
