Tiskane izdaje
Ljubljana − Ker vladna in sindikalna stran na ponedeljkovih pogajanjih nista zbližali stališč, se je danes opolnoči začela celodnevna stavka javnega sektorja, ki bo skupno trajala 24 ur. Vanjo je vključenih 16 sindikatov, ki zahtevajo pogajanja v okviru enotnega plačnega sistema, odpravo osemodstotnega znižanja plač, ki ga je uzakonil Zujf, in zagotovitev sredstev za izplačilo višjih plač.
Sindikalna skupina, ki je za danes napovedala tudi protestni shod v središču Ljubljane, zahteva povišanje plač za tri do štiri plačne razrede (torej od 12 do 16 odstotkov) za vse zaposlene nad 26. plačnim razredom (1174 evrov bruto), za tiste pod to mejo, kjer so anomalije sicer že odpravljali lani poleti, pa za dva plačna razreda.
Zahteve so posledica zvišanja zdravniških plač, ki jih je prinesel vladni ločen dogovor z zdravniki in so vredne od 400 do 450 milijonov evrov na leto, vse zahteve še drugih sindikatov, ki so napovedali stavkovne aktivnosti, pa 991 milijonov evrov, je seštel pristojni minister Boris Koprivnikar. Ker ne gre za zahteve, ki bi izpolnile pravice javnih uslužbencev, ampak zahteve po »nečem več«, stavka ne bo plačana.
Prazni UKC Ljubljana ob 8. uri zjutraj. Foto: Matej Družnik/Delo
To odločitev bodo sindikati sodno izpodbijali, je sinoči za Delo napovedala namestnica vodje pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Ana Jakopič.
Kdo bo stavkal in kako
Po njenih besedah bo sicer danes stavkalo 80 odstotkov državne uprave, večina upravnih enot, geodetskih uprav in finančnih uprav, ki bodo izvajale le nujne naloge, da ne ogrozijo pravic državljanov. Stavki pa se bodo pridružili tudi zaposleni v nekaterih drugih službah, ki pa ne delajo neposredno s strankami in tako te ne bodo tega občutile. Med njimi so terenski delavci zavoda za gozdove, nekateri kmetijsko-gozdarski zavodi, nekateri zaposleni v skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter v agenciji za zdravila in medicinske pripomočke.
Tudi v Ajpesu se bodo menda pridružili stavki. Natančnega seznama ministrstev, organov v sestavi ministrstev in občin, kjer je delo okrnjeno, nam še niso posredovali. Nekoliko so okrnjene vsebine na RTV Slovenija, saj njeni novinarji, zaradi slabih delovnih razmer, prav tako stavkajo.
Delo se je ustavilo tudi v državnem zboru; njegov sindikat je današnji dan označil za zgodovinski, saj gre za prvo stavko zaposlenih nasploh. »Menimo, da je skrajni čas, da tudi širša slovenska javnost spozna, da državni zbor niso le poslanci. Zaposleni v nasprotju s prepričanjem javnosti ne uživamo nobenih privilegijev in nimamo visokih plač. Prej obratno. Imamo medijsko zelo opevano restavracijo, kjer naj bi bila hrana poceni, a je za tiste z najnižjimi plačami še vedno draga,« so zapisali. Od 263 redno zaposlenih kar 45 zaposlenih prejema plačo, nižjo od 800 evrov neto (skupaj z napredovanji in dodatkom za delovno dobo), in 70 zaposlenih plačo, nižjo od 1000 evrov neto.
V spodnji grafiki preverite, kako danes stavkajo posamezni deli javnega sektorja. Povečate jo s klikom nanjo.
V prestolnici trije shodi
Med 12.05 in 14. uro se bodo stavkajoči zbrali na protestnem shodu pred vladnim poslopjem na Gregorčičevi ulici. Člani sindikata ministrstva za obrambo, ki ne smejo stavkati, bodo, na primer, danes vzeli dopust in se udeležili protestnega shoda. Pridružili se mu bodo še gasilci, ki so z vlado sicer sklenili dogovor, vendar podpirajo zahteve po zvišanju plačne lestvice.
Uro prej, ob 11. uri, se bodo na ploščadi pred UKC Ljubljana združili stavkajoči v zdravstvu. Zaposleni bodo sicer stavkali na svojih delovnih mestih. Čas, ki ga bodo preživeli na shodu, ne bo plačan, so pojasnili v sindikatu kliničnega centra in dodali, da delavci, ki stavkajo, ne smejo ovirati tistih, ki ne, in obratno. Stavkajo pa lahko vsi zaposleni, tudi tisti, ki niso člani sindikatov.
Zaposleni v zdravstvu stavkajo na svojih delovnih mestih. Foto: Matej Družnik/Delo
Ob 11.15 pa se bodo na Kongresnem trgu dobili stavkajoči, zaposleni v visokem šolstvu, kjer jih bo nagovoril Igor Papič, rektor ljubljanske univerze.
»Vodstvo univerze podpira vse skupne stavkovne zahteve sindikatov po urejanju plačnih anomalij in sprostitvi varčevalnih ukrepov na univerzah. Še posebej od države zahtevamo, da spoštuje avtonomijo univerz, katerih osnovno poslanstvo je samostojen in od politike neodvisen razvoj znanosti ter kritične in ustvarjalne misli, ter da z zadostnim in razvojno naravnanim financiranjem pedagoškega, raziskovalnega in umetniškega dela zagotovi našo neodvisnost od političnih in drugih interesov,« je včeraj zapisal rektor.
