Javni sektor lahko stavka

Ljubljana - Javni sektor naj pri plačah deli usodo zasebnega, a če jim vlada grozi z intervencijskim zakonom, je stavka upravičen odgovor. Tako nekako bi lahko povzeli odgovore sodelujočih v tokratni Delovi anketi, ki se je osredotočila na problematiko plač v javnem sektorju in pokojnin, s tem v zvezi pa tudi na podporo vladi Boruta Pahorja.

Vlada se je ta teden poskušala dogovoriti s sindikati javnega sektorja, da bi bil dvig plač v tem sektorju manjši od predvidenega. Sodelujoče v anketi so vprašali, ali se strinjajo, da naj javni sektor pri plačah deli usodo zasebnega. Več kot polovica se jih strinja s tem, natančneje 52,7 odstotka, nasprotno stališče pa jih je zavzelo 37,1 odstotka.

Dogovor o manjšem dvigu plač v javnem sektorju od predvidenega ni bil uspešen. Vlada je zato napovedala intervencijski zakon, s katerim naj bi uredili to vprašanje. Anketirance so vprašali, ali se jim takšen poseg zdi upravičen. Mnenja pri tem vprašanju so precej različna. Največ, 47,7 odstotka vprašanih, sicer meni, da napovedovanje intervencijskega zakona, ko ni bil uspešen dogovor s sindikati, ni upravičeno. A delež tistih, ki menijo nasprotno, je le malo manjši: 41,8 odstotka.

Sindikati javnega sektorja so ob zaostrovanju glede njihovih plač napovedali možnost stavke. Bi bila ta upravičena? Po mnenju sodelujočih v Delovi anketi bi bila, vsaj na področjih, kjer so plače najnižje. Da bi se jim takšna stavka zdela povsem upravičena, jih je odgovorilo 22,7 odstotka, da bi se jim zdela upravičena samo na področjih, kjer so plače najnižje, pa 44,3 odstotka. Za neupravičeno bi jo štelo 31,5 odstotka vprašanih.

Pri vseh teh treh vprašanjih o plačah v javnem sektorju podrobnejši pregled pokaže, katere skupine anketirancev so bolj naklonjene zaposlenim v javnem sektorju: anketiranci s končano osnovno ali poklicno šolo, nezaposleni, mlajši anketiranci. Ti se večinoma ne strinjajo s tem, da naj javni sektor pri plačah deli usodo zasebnega; menijo, da vladni poseg z intervencijskim zakonom ni upravičen; in podpirajo stavko v javnem sektorju. V nasprotnem taboru izstopajo visokoizobraženi anketiranci, starejši anketiranci, moški, potencialni volivci SD.

O pokojninah

Naslednje vprašanje, ki so ga zastavili anketarji, se nanaša na pokojnine. Vlada je namreč znižala tudi predvideno rast pokojnin za prihodnje leto. Sodelujoče v anketi so vprašali, ali se jim zdi ta ukrep smiseln. Da znižanje rasti pokojin ni smiselno, je odgovorilo 63,8 odstotka vprašanih, nasprotnega mnenja pa jih je bilo 33,7 odstotka. Pri tem vprašanju je zanimivo, da med različnimi skupinami anketirancev skoraj ni razlik. Starejši anketiranci oziroma upokojenci v svojih odgovorih nič ne odstopajo od povprečja in tudi študentom se ukrep večinoma ne zdi smiseln.

Nazadnje so anketarji vprašali še o podpori Pahorjevi vladi. Na petstopenjski lestvici je odgovor, da jo popolnoma podpirajo, izbralo 7,5 odstotka vprašanih; da jo podpirajo, jih je dejalo 26,1 odstotka; niti podpira niti ne podpira je bil odgovor 28,3 odstotka vprašanih; da je ne podpirajo, jih je dejalo 17,8 odstotka; da je sploh ne podpirajo pa 18,9.

Če seštejemo dva pozitivna odgovora (popolnoma podpiram in podpiram: 33,6 odstotka) in dva negativna odgovora (ne podpiram in sploh ne podpiram: 36,7 odstotka), vidimo, da je delež tistih, ki ne podpirajo vlade Boruta Pahorja, nekoliko višji od deleža tistih, ki jo. Povprečna ocena na petstopenjski lestvici (od 1 - sploh ne podpiram do 5 - popolnoma podpiram) znaša 2,85. Podpora raste s stopnjo izobrazbe in je močno odvisna od strankarskih preferenc.

Tako je povprečna ocena v skupini anketirancev z osnovno in poklicno izobrazbo 2,70, med srednjeizobraženimi 2,82, med višje- in visokoizobraženimi pa 3,05. Najvišjo podporo Pahorjevi vladi izrekajo potencialni volivci SD; med njimi je povprečna ocena 4,10. Sledijo potencialni volivci Zaresa s povprečno oceno 3,45, nato LDS (3,36) in Desusa (2,88).

Med opozicijskimi strankami imajo še najboljše mnenje o Pahorjevi vladi potencialni volivci SLS s povprečno oceno 2,54, le malo zaostajajo SNS z oceno 2,52, medtem ko so daleč zadaj in torej z daleč najslabšim mnenjem o sedanji vladi potencialni volivci SDS z oceno 2,08.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Delo