Kot navajajo v javnem pismu, so na podlagi uradnega poročila parlamentarne komisije o nabavi žilnih opornic ter ob sodnih zaslišanjih o nabavah medicinskih pripomočkov pri podjetju Emporio Medical provizije in različna darila, ki so jih prejeli posamezni zdravniki - odločevalci, očitna in zelo objektivno dokumentirana. Na ta alarmantna odkritja se zaenkrat po njihovih navedbah ni odzvala še nobena izmed številnih zdravniških organizacij in strokovnih združenj, med drugim z izgovorom, da ni nihče kriv, dokler mu ni krivda sodno dokazana.
Organi pregona ne sledijo toku denarja v zdravstvu
Po mnenju podpisnikov javnega pisma krivda pri nas praviloma ni dokazana, saj organi pregona nočejo ali ne smejo slediti toku denarja iz javnega zavoda in njegovega veriženja preko dobaviteljskih podjetij. Zato večina sodnih postopkov pade ali zastara, trdijo. Način delovanja slovenskih distributerjev in podkupljivih zdravnikov - odločevalcev je zato postal jasno dokumentiran šele v aferi Emporio Medical, ko se je zaradi izsiljevanja nekaterih zdravnikov podjetje odločilo za samoprijavo in predalo vso dokumentacijo preiskovalnim organom.
Ob tem so poudarili, da zaradi kraje skupno zbranega, javnega denarja za zdravstvo številni bolniki ne pridejo ali pa prepozno pridejo do potrebnega zdravljenja. »Samo predstavljajte si, koliko dodatnih posegov in zdravljenj bi lahko nudili našim bolnikom, če bi imeli na voljo dodaten denar iz preplačanih zdravil in pripomočkov ter provizij in nagrad posameznikom,« so opozorili.
Upajo, da se na tem področju tudi Slovenija pridruži razvitemu demokratičnemu svetu in končno izstopi iz državnega zdravstva ter tako omogoči pošteno, dostopno in kakovostno javno zdravstvo. »Državno zdravstvo zavira in duši napredek naše medicine, omogoča korupcijo in provizije ter škoduje našim bolnikom,« so prepričani.
Poziv zdravniškim organizacijam k obsodbi korupcije
Z izjavo pozivajo vse slovenske zdravniške organizacije, da izprijena dejanja redkih kolegov najodločneje obsodijo in sankcionirajo. V najkrajšem možnem času naj zdravniške organizacije vzpostavijo mehanizme za poročanje o zlorabah in kraji javnega zdravstvenega denarja ter zagotovijo varstvo »žvižgačev«. S temi ukrepi bodo zavarovali tudi veliko večino poštenih, delovnih in prizadevnih slovenskih zdravnikov, menijo.
»Ob tem pa tudi nagovarjamo mlade zdravnike in študente medicinske fakultete, da s poštenim in etičnim delovanjem od samega začetka svoje poklicne kariere presežejo koruptivno dediščino preteklosti. Ta dediščina je sramotna in nevredna zdravniškega poklica in predvsem škoduje našim bolnikom, ki so nam zaupali največ kar imajo - svoje zdravje in življenja,« so še navedli.
Avtorji pisma uporabljajo izraz »državno zdravstvo« namesto javno zdravstvo zato, ker so prepričani, da ločevanje na javno in zasebno zdravstvo v smislu, kot ga razumejo levo usmerjene politične stranke, ni smiselno in ni pravično do zasebnih zdravnikov. Sedanje javno zdravstvo je po njihovem mnenju državno zdravstvo, ki ohranja dobro utečene korupcijske mehanizme, spletene med dobavitelji medicinske opreme in materiala na eni in med zdravniki - odločevalci na drugi strani. O tem je za Delo že obširneje pisal Marko Noč.