Javnost: Mediji naj bodo neodvisni od oblasti

Svet danes praznuje dan svobode medijev, čeprav je prostora za praznovanje malo.

Objavljeno
02. maj 2012 23.20
Anuška Delić, Rok Kajzer, Ozadja,  Klara Škrinjar, notranja politika
Anuška Delić, Rok Kajzer, Ozadja, Klara Škrinjar, notranja politika

Ljubljana – »Svoboda izražanja je ena naših najdragocenejših pravic. Je prvi pogoj za vse druge svoboščine in temelj človekovega dostojanstva. Svobodni, pluralni in neodvisni mediji so zato osnova za to pravico,« sta sporočila generalni sekretar OZN Ban Ki Mun in direktorica Unesca Irina Bokova.

Podobna sporočila so ob današnjem dnevu svobode medijev prihajala z vseh koncev sveta. Letošnje sporočilo je, ob vsakokratnem poudarjanju, da je medijska svoboda ključna za pravice posameznika ter temelj za zdravo družbo in nujna sila za socialne spremembe, dozorelo v arabskem svetu, kjer so se »močno dvignili glasovi, zlasti mladih«, predvsem po zaslugi novih medijev, a tudi s pomočjo starih. Zato je letošnji dan osredotočen na medijsko svobodo, ki omogoča preoblikovanje družb.

Ta sporočila, ki so večinoma namenjena državam, v katerih vladajo ali so vladali avtokratski oziroma diktatorski režimi, pa so aktualna tudi v demokratičnih državah, kakršna je Slovenija. Njeno medijsko krajino je namreč že zdavnaj zagrabil krč, ki počasi, a vztrajno ogroža njene vitalne funkcije, denimo kredibilno novinarstvo. Kljub opozarjanju na težave, ki jih imajo mediji z nestrateškim lastništvom, tehnološko invalidnostjo in slabo finančno osnovo, se razmere, v katerih delajo novinarji, niso prav nič izboljšale; nasprotno, marsikje so se zaostrile in tako poslabšale, da so postale pogubne.

Dobra novica je, da rezultati Delove ankete kažejo, da imajo novinarji v javnosti še vedno skritega zaveznika, ki ve, kaj je svoboda medijev in zakaj je pomembna. Če poskusimo odgovore, s katerimi so se anketirani pri posameznem vprašanju najbolj strinjali, smiselno zaokrožiti, lahko sklenemo, da ima slovenska javnost na splošno razmeroma jasen in zdravorazumski pogled na svobodo medijev in odlično novinarstvo.

Javnost za uravnoteženo predstavljanje levih in desnih stališč

Po Delovi raziskavi imajo kakovostni mediji še enega tihega zaveznika, javnost, ki večinoma razume, zakaj je za demokratično družbo svoboda medijev z odličnim novinarstvom ključna. Besedo smo prepustili medijskim potrošnikom, to je javnosti. Delov oddelek za tržne raziskave Delo Stik je od 23. do 25. aprila izvajal kratko telefonsko raziskavo o tem, kako državljani razumejo svobodo medijev, kaj je zanjo kakovostno novinarstvo inkakšne so naloge sodobnih medijev.

Neodvisnost

Anketiranci so se glede prvin svobode medijev strinjali, da je najpomembneje, da so ti »neodvisni od oblasti in drugih interesnih skupin«, saj jih je tako menilo kar 66 odstotkov, in sicer precej tistih z visokošolsko izobrazbo pa tudi tri četrtine starejših mladih, starih od 26 do 35 let, in prav toliko zaposlenih.

Da je dejavnik svobode medijev odsotnost cenzure, je, nekoliko presenetljivo, menilo le 36 odstotkov. Tretje in četrto mesto sta zasedla »stabilno in pregledno lastništvo« ter obstoj veliko medijev na trgu, pri čemer sta navedena dejavnika prejela zelo podobno »podporo«.

Vzroki in ozadja

Zanimalo nas je, kaj je za anketirance kakovostno novinarstvo, o katerem v javnem prostoru vlada veliko mitov, legend, resnic in polresnic. Zanesljivo najpomembnejše je bilo za anketirance to, da kakovostno novinarstvo »razišče vzroke in ozadja perečih tem«, saj jih je tako menilo dobrih 63 odstotkov vprašanih. Tako so menili zlasti visokošolsko izobraženi in zaposleni.

Poleg tega kaže, da se je nekajletno vcepljanje paradigme uravnoteženega poročanja v javnosti prijelo, saj se je na drugo mesto prebilo načelo uravnoteženega predstavljanja levih in desnih stališč. Tako je menilo malo več kot 52 odstotkov vprašanih, pri čemer je bilo to stališče nadpovprečno pogosto zastopano med študenti, visokošolsko izobraženimi in ženskami.

Na tretje in četrto mesto sta se tudi pri tem vprašanju z zelo podobnimi deleži uvrstili dve ne tako sorodni značilnosti - da kakovostno novinarstvo poglobljeno analizira aktualno dogajanje in da zanj ni nedotakljivih posameznikov in skupin.

Navsezadnje velja poudariti, da med odgovori na to vprašanje ne gre spregledati slabih dvanajst odstotkov vprašanih, ki so prepričani, da kakovostno novinarstvo teme »obravnava skladno z interesi države«.

Razkrivanje prikritega

Kar zadeva naloge medijev v sodobnih razmerah izobilja, celo presežka informacij in novic, je skoraj tri četrtine vprašanih menilo, da je njihova naloga »odpiranje tem, ki jih politika in drugi poskušajo prikriti«. Nekoliko nepričakovano so na drugo mesto izglasovali »podajanje hitrih, kratkih in splošnih informacij«, saj je tako menila dobra polovica vseh.

Preostali trije možni odgovori (če izvzamemo »ne vem«) so dobili skorajda enako podporo, ki se giblje od slabih 25 do slabih 27 odstotkov. Najbrž manj zahtevni medijski odjemalci so se porazdelili med stališča, da so naloge sodobnih medijev »smiselno filtriranje poplave novic«, »iskanje krivcev« in »obveščanje o kriminalu, škandalih in nesrečah«. Pri tem so »iskanje krivcev« nadpovprečno pogosto poudarili anketiranci z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo ter upokojenci.

Če poskusimo odgovore, s katerimi so se anketirani pri posameznem vprašanju najbolj strinjali, smiselno zaokrožiti, lahko sklenemo, da ima slovenska javnost v splošnem razmeroma jasen in zdravorazumski pogled na svobodo medijev in odlično novinarstvo.

Pogubne razmere

Kakšne pa so trenutne razmere v medijih? Slovenija je majhna država, a z veliko mediji. Več kot poldrugi tisoč jih je. V njih dela približno 1800 redno zaposlenih novinarjev, 300 samostojnih novinarjev in še prav toliko takšnih, ki nimajo statusa. Koliko časa bodo številke še takšne? Da je slovensko medijsko krajino že dolgo tega zagrabil krč, ki počasi, a vztrajno ogroža njene vitalne funkcije, denimo kredibilno novinarstvo, ni nova ugotovitev. A kljub opozarjanju na težave, ki jih imajo mediji, denimo z nestrateškim lastništvom, tehnološko invalidnostjo in s slabo finančno podstatjo, se razmere, v katerih delajo novinarji, niso prav nič izboljšale; nasprotno, marsikje so se zaostrile in toliko poslabšale, da so postale pogubne.

Agonija zaposlenih v podjetju Delo Revije, ko so tam zaposleni ostali brez honorarjev in plačanih socialnih prispevkov in ko je bil ogrožen obstoj revij, nekaterih tudi s 70-letno tradicijo, je bil demonstrativni primer sprevržene lastniške manipulacije z mediji in njihovega izčrpanja, ki je pripeljala do tega, da je Delo Revije, največja domača revijalno-založniška hiša, doživela propad in socialni pogrom.

Primer Sedlar

Blagovne znamke revij so bile zaradi dolgov direktorja in lastnika Mateja Raščana nazadnje prodane in oddane v najem, težav pa s tem (očitno) še ni konec. Natanko leto pozneje je namreč Alma Sedlar, urednica ene izmed revij, dobila izredno odpoved delovnega razmerja, direktor Gregor Repič pa jo toži celo zaradi mobinga. Zadeva je pomenljiva, ker je bila Sedlarjeva zaupnica in predsednica sindikata, izpostavljena pa je bila tudi pri reševanju delovnopravnih in socialnih vprašanj zaposlenih v propadlem podjetju. Odpoved je po oceni pravnega zastopnika Sindikata novinarjev Slovenije Andreja Poharja »napad na treh frontah«: na osebno integriteto, na novinarstvo in na sindikalno ravnanje.

Tiskani mediji so zgodba o nestabilnosti. Poleg tehnološke krize, v kateri se je znašla panoga, in poleg skorajda že fatalnega upada oglasnih prihodkov (zaradi gospodarske krize in lokalne posebnosti - anomaličnega oglaševalskega trga), tako že skorajda donkihotovsko borijo z iskanjem odgovornih in strateških lastnikov. V tem času se prodajajo Delo, Slovenske novice in Večer. To so tudi, vštevši še Dnevnik, največji splošnoinformativni časopisi v Sloveniji. Dnevniku sicer ne pretijo lastniške spremembe, se je pa komajda izvil iz primeža nestabilnega vodenja. Tako rekoč dve leti so bili novinarji brez odgovornega urednika s polnim mandatom.

Nova »državna« televizija

Javna radiotelevizija še kar ostaja poželjivo blago politike, komercialna televizija (pre)močno prevladuje. Bo pa medijski prostor jeseni bogatejši za novo televizijo, ki po kuloarjih sliši tudi na ime »državna« televizija. Za njo stoji družba TSmedia, ki je v stoodstotni lasti Telekoma Slovenije. Med snovalci progama bosta po poročanju medijev tudi Rajko Gerič in Uroš Urbanija (oba RTV). Zanimivo bo videti, kako se bo borila za svoj del oglaševalskega kolača. Pred kratkim je namreč druga največja komercialna televizija v Sloveniji klonila pod deformiranim oglaševalskim trgom (približno tri četrtine kolača pripada televizijam z nacionalno pokritostjo in od tega levji delež največji komercialni televiziji). Zgodbe se prav tako težke in zagotovo še bolj občutljive lokalni ravni.

A da bi kaj spremenili, je poleg vlaganja v znanja in razvoj potrebna vzpostavitev delovanja nadzornih organov in prevetritev zakonskih temeljev. To je bila sicer ena prednostnih nalog prejšnje vlade Boruta Pahorja, a se ni zgodilo nič. Na referendumu je padel nov zakon o RTV, črna usoda je v parlamentu doletela tudi zakon o medijih. Tako imamo oba temeljna medijska zakona, ki sta slaba in izhajata še iz časa prejšnje vlade Janeza Janše.

Branik, ki izginja

Kombinacija vsega je slaba popotnica za postavljanje branikov pred populizmi, ki jih čas krize tako zelo rad naplavi na površje. Prav tako je slab branik pred prevelikimi poenostavitvami časa, v katerem živimo - in ki zahteva veliko mero tolerance, strpnosti, solidarnosti in razumevanja. Zdi se, da se s tako ustrojenim medijskim prostorom, kot ga imamo, vsem nevarnostim trenutka, v katerem živimo, ne bo lahko upreti.

Letos ubitih že 21 novinarjev

»Živeli bi v zelo drugačnem svetu, če ne bi bilo močnih neodvisnih medijev. Vašo misijo izpolnjujete tudi takrat, ko tvegate svojo varnost ali celo življenje. V trenutku, ko praznujemo, je veliko novinarjev za zapahi ali čaka na pravico. Digitalna revolucija in moderne spletne tehnologije so spremenile vaše metode, ne pa tudi bistva vašega dela.

Zbiranje in posredovanje novic je hitrejše in enostavnejše, a te tehnologije niso odstranile nujnosti profesionalnega preiskovalnega novinarstva,« je ob svtovnem dnevu svobode medijev sporočila Dunja Mijatović, predstavnica Ovseja. Lansko leto je bilo po podatkih Unesca ubitih 62 novinarjev. Letošnja slika ni nič boljša. Do tega trenutka je bilo po podatkih Novinarjev brez meja ubitih že 21 novinarjev, 161 jih je za zapahi. Za rešetkami je tudi 121 »internetnih državljanov«, ki se na spletu ukvarjajo tudi s svobodo govora.