Tiskane izdaje
»Slovenska vlada je sklenila prekiniti blokado pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo. Ali podpirate to njeno potezo?« To je bilo prvo vprašanje, ki so ga anketarji postavili sodelujočim v anketi. Pritrdilno, torej da podpirajo prekinitev blokade pogajanj, jih je odgovorilo 58,2 odstotka. Da prekinitve ne podpirajo, jih je odgovorilo 34,9 odstotka.
Anketirance so tudi vprašali, ali poznajo vsebino dogovora med slovenskim predsednikom vlade Pahorjem in hrvaško premierko Jadranko Kosor o deblokadi pogajanj. Poznavanje je kar precejšnje. Da poznajo vsebino tega dogovora, jih je odgovorila dobra polovica, 53,3 odstotka, da ga ne poznajo, pa 46 odstotkov.
V skladu s tem dogovorom utegneta Hrvaška in Slovenija skleniti sporazum o določitvi meje med državama z arbitražo. Anketirane so vprašali, ali se jim zdi takšen dogovor smiseln. Tudi tu je večina odgovorila pritrdilno. Da je arbitraža smiselna, jih je odgovorilo 59,2 odstotka, da ni, pa 32,1 odstotka.
Kaj pa, če se bo o tem odločalo na referendumu? Obstaja velika verjetnost, da se bo o potrditvi sporazuma med državama z arbitražo odločalo na referendumu. Anketirane so vprašali, kako bi v tem primeru glasovali. Večina, 55,9 odstotka, jih je odgovorila, da bi na referendumu glasovali za arbitražo. Proti njej bi jih glasovalo 28,5 odstotka.
Možen pa je še en referendum. Po končanih pogajanjih Hrvaške o vstopu te države v EU mora tudi Slovenija ratificirati njen vstop. O tem sicer odloča državni zbor, mogoče pa je, da bo o tej odločitvi državnega zbora razpisan še referendum. Sodelujoče v anketi so vprašali, kako bi glasovali na morebitnem referendumu o potrditvi vstopa Hrvaške v EU. Prepričljiva večina, 65,3 odstotka, bi glasovala za članstvo Hrvaške v EU. Proti bi jih glasovalo 27,4 odstotka.
Podrobnejši pregled odgovorov pokaže, da se pri odgovorih na vsa navedena vprašanja anketiranci bistveno razlikujejo glede na svojo izobrazbo. Tako je pri odgovoru na prvo vprašanje - ali podpirajo deblokado pogajanj Hrvaške z EU - pritrdilno odgovorilo 45 odstotkov anketirancev z osnovno ali poklicno izobrazbo, 57 odstotkov tistih, ki imajo srednjo izobrazbo, in 72 odstotkov višje- ali visokoizobraženih. Tudi pri vseh drugih vprašanjih imajo visokoizobraženi nadpovprečno velik delež pritrdilnih odgovorov.
Anketiranci pa se v odgovorih pomembno razlikujejo tudi glede na to, kje živijo, na vasi ali v mestu. Prebivalci vasi so pri vseh vprašanjih dajali nadpovprečno veliko negativnih odgovorov, prebivalci večjih mest pa nadpovprečno veliko pozitivnih.
Zanimivo je, da so pri obeh vprašanjih o referendumih razmeroma največ odgovorov, da bodo glasovali proti, dali anketiranci v najmlajši skupini, od 18 do 25 let. Hkrati je ta skupina najslabše seznanjena s problematiko, o kateri so jih spraševali. Tako jih je denimo na vprašanje, ali poznajo vsebino dogovora Pahor-Kosor, kar 63 odstotkov odgovorilo nikalno.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
