Jazbinšek obupal nad ljubljansko oblastjo

Mestni svetnik Miha Jazbinšek je ugotovil, da zaščite Kloštrskih vrat, brežin Ljubljanice ter uvoza in izvoza iz garaže pod Kongresnim trgom ne more doseči s pomočjo sveta.

Objavljeno
25. september 2009 23.10
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana - Ker na odborih ljubljanskega mestnega sveta ni mogoče odločati o usodi pomembnih ljubljanskih projektov, bo morala o posebni zaščiti Kloštrskih srednjeveških vrat, ki so napoti načrtovani komunalni infrastrukturi ob Krekovem in Vodnikovem trgu, odločati država, najverjetneje pa tudi tožilstvo. Enako velja za uvozno-izvozni rampi na Kongresnem trgu (ta bi ogrozila stik Kazine s parkom Zvezda in onemogočila nemoten promet v križišču Slovenske in Šubičeve) in Mesarski most čez Ljubljanico, ki po nepotrebnem brutalno posega v zaščiteno brežino te reke in drevored na Petkovškovem nabrežju.

To je bistvo včerajšnje tiskovne konference ljubljanskega svetnika Mihe Jazbinška, ki je zaradi nenavadnih (ne)odločitev mestnih odborov za kulturo in raziskovalno dejavnost ter urbanizem obupal tako nad odbori kot mestnim svetom. Spoznal je, kakor je dejal, da omenjene zadeve presegajo njihovo sposobnost in strokovnost.

 

Zato se je odločil, da bo s prve jesenske seje sveta umaknil svoj predlog dopolnitve odloka o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik po hitrem postopku, s čimer bi splošno zaščito Kloštrskih vrat kot edinstvenega srednjeveškega spomenika (kot mestna vrata so bila del srednjeveškega obrambnega sistema) spremenili tako, da bi postala »enota z visoko ovrednoteno spomeniško dediščino«. Tako bi dobila strožjo zaščito.

 

Za takšno potezo se je odločil, ker se odbor za kulturo o njegovem predlogu sploh ni hotel izreči oziroma opredeliti, ali gre za kulturno vrednoto posebnega pomena (pet vzdržanih), in ker noče, da bi bil na seji preglasovan. Za zaščito dediščine se bo raje bojeval s pomočjo državnih organov. Tako je že avgusta dosegel začasno ustavitev arheoloških in komunalnih del, zaradi katerih je na srednjeveških ostankih in zaščitenem drevoredu platan na Krekovem trgu med tem že nastala škoda.

 

Opozoril je tudi, da projekt načrtovane gradnje Mesarskega mostu na Plečnikovi tržnici kljub projektantovim popravkom ni dovolj dodelan za pridobitev gradbenega dovoljenja. Mesto zaradi županovega zamujanja še nima celovitega prostorskega akta za urejanje območja Ljubljanice (natečaj je bil že leta 2004), vprašanje mostov pa zaradi njega, je zatrdil Jazbinšek, ni rešeno niti v vladnem odloku o zaščiti Plečnikovih del v Ljubljani za kulturne spomenike. Projektant poleg tega v zaščiteno brežino Ljubljanice na Petkovškovem nabrežju še vedno prodira z betonskimi kaskadami, pri čemer ne uničuje le brežine, temveč tudi nedopustno posega v zaščiteni drevored. Zato je zadevo dal v preverbo ministrstvu za okolje in prostor.

 

Jazbinšek bo umaknil tudi predlog drugačne rešitve uvoza in izvoza v podzemno garažo na Kongresnem trgu (uvoz je predvidel južno od severnih Emonskih vrat pri bukvarni, izvoz nasproti Plečnikove gimnazije), zanj tehnično slab in s stališča varovanja zaščitenega parka Zvezda sporni predlog projektanta Andreja Prelovška, ki predvideva uvoz in izvoz v garažo pri Kazini, pa predal prometni inšpekciji in ministrstvu za kulturo. Prelovšku očita, da kot prvonagrajenec natečaja za ureditev Kongresnega trga s podzemno garažo ni zmogel ubraniti svoje prvonagrajene rešitve, v kateri je bila garaža navezana na Slovensko cesto blizu Uršulinske cerkve. V politični konfrontaciji je menda popustil slabšim rešitvam podžupana Janeza Koželja.


Iz sobotnega tiskanega Dela