Tiskane izdaje
Grad na Goričkem - Samo nekaj dni po tem, ko so pri Gradu na Goričkem odprli geološki doživljajski park Vulkanija, se nam je oglasila nekdanja mentorica turističnega krožka na osnovni šoli III. v Murski Soboti Gordana Kolarič in nas opozorila, da je vsebina projekta Vulkanija sumljivo podobna vsebini projekta njihovega krožka Ognjeno žrelo iz leta 2007.
»Takrat sem bila mentorica turističnega krožka že četrto leto in ker sem pri pouku geografije videla, da učence zelo zanimajo vulkani in vse v zvezi z njimi, smo se v krožku odločili, da za tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava pripravimo projekt na to temo.
Domišljiji smo pustili prosto pot in si zato, ker je prav območje okrog Gradu na Goričkem vulkanskega izvora, zamislili zabaviščni center v obliki kopastega vulkana, v katerem bi bila vrsta zanimivih vsebin na to temo: igralnice za otroke z računalniškimi predstavitvami in igricami, 3d projekcijske dvorane z različnimi filmi o geoloških pojavih in drugem, celo dvigalo, ki bi obiskovalce navidezno prevažalo v globino Zemlje, smo postavili v naše zabavišče,« nam je pripovedovala Kolaričeva.
Tisto leto je njihov krožek z omenjeno nalogo zmagal na območnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava in na državnem srečanju dobil zlato priznanje.
In ko je slišala za otvoritev parka Vulkanija na Goričkem, jo je zmrazilo, pravi. »Ideja in izvedba sta preveč podobna naši takratni nalogi, da bi to lahko bilo naključje.«
Župan občine Grad Danijel Kalamar, ki je bil gonilna sila projekta Vulkanija in sam trdi, da je ideja njegova in stara že kakšnih deset let, se takšnim očitkom čudi.
»Geološka preteklost Grada in njegove okolice se nam je zdela zanimiva tema za razvoj turizma že pred desetletjem. Že takrat smo razmišljali o tem, da bi nekakšen doživljajski objekt zgradili v tukajšnjem kamnolomu tako, da bi v njem izvrtali rove, vendar je kamnolom zaščiten kot naravna vrednota in to ni bilo mogoče.
Potem smo že leta 2004 skupaj z razvojno agencijo Sinergija in avstrijsko občino Sveta Ana pripravljali čezmejni projekt za vzpostavitev turistično - doživljajske infrastrukture na temo vulkanske preteklosti, a projekt ni bil sprejet. Zato smo nadaljevali in iskali vire financiranja drugod. Odkupili smo zemljišče, kjer sedaj stoji Vulkanija, različne dele sedanje celote smo financirali z vsaj petimi podprojekti.
Sam nisem vedel, da sploh obstaja kakšna projektna naloga turističnega krožka na to temo, tudi moji sodelavci ne vedo zanj. Bi pa zadevo lahko tudi obrnili: kaj, če so člani turističnega krožka pobrskali po internetu in si pred izdelavo svoje naloge ogledali doživljajski park Vulcania, ki so ga v Franciji v bližini ugaslega ognjenika zgradili že leta 1999?«
Takšen županov odgovor pa Gordane Kolarič ni povsem prepričal in pravi, da bo njihova šola vztrajala pri dokazovanju avtorstva. Zato so nalogo njihovega krožka že poslali v pregled odvetniški pisarni, ki naj bi pripravila pravno mnenje.
Za sedaj odvetniki o zadevi še niso pripravljeni javno govoriti, Gordana Kolarič pa pravi, da šola pričakuje vsaj moralno zadoščenje, torej priznanje, da je bila ideja in njeno udejanjenje v projektu v osnovi njihova.
Na Avtorski agenciji Slovenije nam konkretnega primera brez vpogleda v dokumentacijo niso hoteli komentirati, na splošno pa so povedali, da je projektna naloga, kakršno so izdelali člani turističnega krožka pod vodstvom mentorice, vsekakor avtorsko delo.
Če je takšno delo izdelal zaposleni v delovnem času po naročilu in s sredstvi delodajalca, preidejo materialne avtorske pravice na delodajalca, moralne avtorske pravice pa vedno ostanejo last avtorja ali avtorjev. Moralna avtorska pravica pomeni neodtujljivo pravico, da se ob objavi ali uporabi nekega avtorskega dela vedno objavi tudi ime avtorja.
