Tiskane izdaje
Grad na Goričkem - Krajinski park Goričko obstaja že deset let in ves ta čas nekateri kritiki trdijo, da zgolj ohranja nerazvitost Goričkega in ljudem ne prinaša nobene koristi, pa veliko omejitev. Direktor Bernard Goršak pravi, da koristi so, omejitev pa je zelo malo in bistveno ne vplivajo na razvoj območja.
Med najostrejšimi kritiki ustanovitve KP Goričko je sedanji župan občine Rogašovci Edvard Mihalič. Strinja se s tem, da bi na Goričkem lahko bila zavarovana območja ohranjene narave, nasprotuje pa, da je pod varstvenim režimom celotno Goričko.
»Tu vendar živijo ljudje. Število prebivalcem nam pada, park pa je prinesel samo dodatne težave, predvsem na kmetijah. Če hoče kmet travnik preorati v njivo, mu tega ne dovojlijo zaradi varovanja vlažnih ali tradicionalnih travnikov. Naseljena območja bi po mojem mnenju morali izločiti iz parka ali pa ljudem dati kakšno odškodnino.
Meni v šestih letih, odkar sem župan, noben občan ni povedal, da je zadovoljen s parkom. Morda globalno obstajajo kakšne prednosti in koristi njegovega obstoja, ampak za nas, ki živimo tam spodaj, med ljudmi, ni vidnih koristi. Vidimo pa kup omejitev od pravice gradnje do zaščite površin in ako dalje. Jaz sicer ne zagovarjam stihijske pozidave, ampak če nekdo hoče graditi, zakaj mu tega ne bi omogočili, ker je tega po Goričkem že tako ali tako malo. Gospodarski razvoj zaradi parka trpi in če ne bi bilo tako blizu Avstrije in možnosti zaposlovanja čez mejo, bi bilo zelo slabo...«
Tisti, ki trdijo, da je park prinesel samo omejitve in nič koristi, so slabo seznanjeni z dejstvi, pa pravi direktor KP Goričko Bernard Goršak.
Po njegovem je deset let prekratko obdobje za ocenjevanje učinkov za tako tradicionalno okolje tako revolucionarne novosti, kot je krajinski park, vendar pa so po njegovi oceni omejitve, ki jih je park prinesel, minimalne, zato je po tej plati kritika neupravičena.
Krajinski park sploh nima nobenih pooblastil v upravnih postopkih za pridobivanje gradbenih dovoljenj, kjer je največ kritik, pravi Goršak, pri prometu z nestavbnimi zemljišči se postopek zaradi obvezne ponudbe okoljskemu ministrstvu zavleče morda za tri tedne in to je v glavnem vse.
»Koristi pa je za to območje krajinski park že sedaj prinesel kar nekaj. Tako brez ustanovitve KP Goričko verjetno ne bi do tolikšne mere obnovili gradu pri Gradu na Goričkem, kjer je naš sedež, in grad bi bil brez vsebine in brez rednega vzdrževanja.
Na območje Goričkega neposredno zaradi krajinskega parka in gradu sedaj letno pride okrog 20.000 obiskovalcev, v desetih letih obstoja parka pa ocenjujemo, da jih je bilo skupaj 120.000. To prinaša dohodek od vstopnine in posredne prihodke za lokalne ponudnike. Poleg tega je KP Goričko kot projektni partner do sedaj izpeljal več projektov, financiranih iz različnih evropskih skladov v skupni vrednosti več kot dva milijona evrov.
Vsako leto nekaj tudi investiramo v obnovo gradu, v zadnjem letu smo vložili 130.000 evrov. Po zaslugi parka sta na Goričkem nastala matični in kolekcijski nasad tradicionalnih sadnih sort, več kot 300.000 evrov pa smo investirali v kmetijsko, živilsko - predelovalno in rokodelsko opremo za ohranjanje tradicionalnega kmetovanja in obrti. Park redno, projektno in preko javnih del zaposluje 20 ljudi, kar je spet korist za Goričance, zaradi parka je Goričko bolj prepoznavno in znano v Sloveniji in še bi lahko naštevali,« pravi Goršak in se strinja, da pa bi prebivalci na območju KP Goričko morali dobiti kaj za to, da pomagajo ohranjati tradicionalno krajino in naravo.
»Država bi te ljudi morala nekako pozitivno diskriminirati z olajšavami ali podobnim, a smo zaradi vstopa v EU ukinili še tisto, kar je do takrat bila prednost življenja na območju parka, višje kmetijske subvencije. Za takšno pozitivno diskriminacijo prebivalcev si prizadevamo vsi slovenski parki, vendar za sedaj odziva države ni.«
In kako doživlja krajinski park njegov običajen prebivalec? Manjši kmet iz Andrejcev na Goričkem Ernest Kološa pravi, da parka ni čutiti ne v pozitivnem in ne v negativnem smislu. »Da bi imeli kakšno neposredno korist od parka, smo predaleč, saj se več dogaja pri Gradu in v bližnji okolici. Omejitev pa pri vsakdanjem delu ni čutiti,« pravi.
