Tiskane izdaje
Murska Sobota − Predsednik Borut Pahor je pred nekaj dnevi Romom s Pušče simbolično pomagal zasaditi nekaj sadik prstastega trstikovca ali miskantusa, ki naj bi postal ena od novih priložnosti za ustvarjanje zelenih delovnih mest za Rome. Pobudnik širjenja pridelave in uporabe miskantusa v Sloveniji Josip Fabijanč pa v tej rastlini vidi še veliko večje obete.
Približno hektar veliko zemljišče ob Pušči je še pred kratkim bilo divje odlagališče in kraj, kjer so nekateri iz naselja sežigali električne kable, da bi baker v njih očistili plastike. Zveza za razvoj romske manjšine Preporod, ki jo vodi soboški romski svetnik Darko Rudaš, je v dogovoru z občino in s socialnim podjetjem Avtarkija poskrbela, da so zemljišče očistili odpadkov, ga uredili v njivo in na njej posadili miskantus, ki po zagotovilih Josipa Fabijanča iz Avtarkije iz zemlje čisti težke kovine in kemične snovi ter jih skladišči v svojem koreninskem sistemu.
»Miskantus pa je po tem, ko doseže polno rast, uporaben za sekance za kurjavo, za zastirke na vrtovih, za pelete in tudi kot stelja za male živali, pa tudi za konje. Požanjemo ga s kombajnom za koruzno silažo, potem pa predelamo po potrebi. V Avtarkiji za zdaj lastne predelave nimamo in nam iz miskantusa, ki ga naši kooperanti že pridelujejo na kakšnih 15 ali 20 hektarih površin, pelete storitveno izdelujejo drugi, toda kmalu načrtujemo nakup stroja in bomo tudi ta del opravljali sami. To bo pomenilo nekaj sezonskih delovnih mest,« pravi Fabijanč, ki je pooblaščeni zastopnik za prodajo laboratorijsko razmnoženih rastlin miskantusa za Podonavje. »Miskantus je namreč sterilna in neinvazivna rastlina, ki jo je mogoče razmnoževati samo laboratorijsko ali pa z deljenjem korenin in edini laboratorij za razmnoževanje v Evropi je na Poljskem,« pravi.
Darko Rudaš na »posel« z miskantusom gleda kot na samo eno od dejavnosti, s katerimi se bo v prihodnje ukvarjala zveza Preporod, da bi zagotavljala zelena delovna mesta za Rome. »Zavedamo se, da med letom, ko miskantus raste, z njim ni dela in da bo nekaj dela za nas šele takrat, ko se bo razrastel in ga bomo začeli žeti. Toda polje pri Pušči ni prvi in ne zadnji hektar, ki ga nameravamo zasaditi v dogovoru z lokalnimi skupnostmi in državo. Po Sloveniji je več romskih naselij in skoraj ob vsakem je tudi kakšno divje odlagališče. Ta nameravamo v prihodnje sanirati in zasaditi z miskantusom. Tako se že pogovarjamo z občino Trebnje, šli pa bomo tudi do drugih občin, ki imajo takšne degradirane površine.«
Sicer pa po Rudaševih besedaj zveza Preporod že ustanavlja romsko zadrugo, ki se bo ukvarjala s pridelavo in predelavo miskantusa, poleg tega pa tudi z drugimi dejavnostmi. »Še največ možnosti vidim pri delih v gozdu. Naše bodoče člane, Rome, bi radi usposobili za takšno delo in čistili bi gozdove laastnikov, ki bi se za to odločili.«
O miskantusu pa slovenska kmetijska stroka nima najboljšega mnenja. Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja namreč pravi, da stroka v tej rastlini vendarle vidi tujerodno vrsto, ki je ne bi bilo dobro preveč širiti na kmetijske površine. »Če se je politika odločila, da jo bomo imeli, se s tem pač moramo strinjati. Toda sam vidim veliko več možnosti za energetsko oskrbo v slovenskih gozdovih. Morda je miskantus res najprimernejši le za sanacijo degradiranih, onesnaženih površin.«
