Tiskane izdaje
Ali kdo zlorablja policijo (in obveščevalne službe) za politične spopade, preverja komisija za nadzor obveščevalnih služb, v kateri ima večino opozicija. A pri policijskih prisluškovanjih Srečku Prijatelju in Zmagu Jelinčiču, v katera so se ujeli številni politiki vladajoče SD, je vlada prvič v zgodovini nadzor onemogočila, ker je bil osumljeni Jelinčič član komisije.
Objava vsebine prisluhov v medijih je povzročila resne politične posledice: upadla je javnomnenjska podpora SNS, odstopil je minister za kmetijstvo Milan Pogačnik (SD), premier Borut Pahor (SD) pa se je po protestih obrambne ministrice Ljubice Jelušič (SD) pogovoril z notranjo ministrico Katarino Kresal (LDS). Vlada je o prisluškovanjih in uhajanju informacij o vsebini prisluhov sprejela več zaupnih sklepov.
Prijatelj si je lahko ogledal prepis
Po neuradnih podatkih se zdi, da so kriminalisti prepisovali tudi prisluhe, ki za »primer Prijatelj« niso bili pomembni (tožilcem bi nepomembni del prisluhov lahko predali v neprepisani obliki). Ker so bili prepisani, si jih je Prijatelj lahko ogledal, ker ima kot obtoženi pravico do obrambe. Posledica prepisovanja pa je najverjetneje tudi, da so se znašli v medijih. Denimo vsebina telefonskega pogovora med Jelinčičem in Jelušičevo, ki mu ni bila pripravljena posoditi šotorov za letalski muzej v Murski Soboti. Jelinčič je podpredsednik odbora za obrambo - včeraj ga na seji ni bilo - in vodja delegacije parlamenta v evropski varnostni in obrambni skupščini.
Ljubica Jelušič je odboru povedala, da o zaupnih stvareh po mobilnem telefonu ne govori in da nacionalna varnost ni bila ogrožena, je pa ocenila, da bo morala vlada izboljšati zakonodajo in ravnanje služb, da vsebina prisluhov nič krivim ne bi uhajala v javnost. Goran Klemenčič pa je povzel, da nadzor, kako so podatki lahko ušli, opravlja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki dela še ni končala. Opozoril je, da je policija komisijo za nadzor obveščevalnih služb že obvestila, da po izstopu Jelinčiča ni več razlogov za onemogočanje nadzora. Zaradi onemogočanja je SDS zahtevala včerajšnjo izredno sejo odbora za obrambo pa tudi izredno sejo parlamenta, o sklicu katere se Pavel Gantar (Zares) še odloča.
Kljub sporočilu policije, da spet dovoljuje nadzor, ni nujno, da bo vzpostavljen. Po zakonu je mogoče vladno odločitev, da nadzora nad prisluškovanji in podobnim ne dovoli, razveljaviti, če s tem soglašata dve tretjini poslancev v komisiji, a ker sta bila Dušan Kumer (SD) in Franci Kek (Zares) že po odstopu Jelinčiča proti, nadzor še ni mogoč. Kek je včeraj vztrajal, da ga še nekaj časa tudi ne sme biti, da ga SDS ne bi zlorabila za zaščito nekdanjega direktorja Luke Koper Roberta Časarja. Predsednik komisije za nadzor obveščevalcev Zvonko Černač (SDS) pa se je začudil, zakaj Jevšek namesto informacije komisiji ni vladi predlagal, naj umakne sklep, da ne dovoli nadzora, kar bi morda prepričalo tudi koalicijske poslance. Drugačnega mnenja, da nov sklep vlade ni potreben, saj že prvotni vsebuje določbo, da se blokada konča, če ni več razlogov zanjo, je bil včeraj Klemenčič.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela
