Je rešitev nepremičninskega zapleta v "končni fazi?"

Ljubljana - Državni sekretar na MZZ Andrej Šter je med današnjim pogovorom s hrvaškim veleposlanikom v Sloveniji Mariom Nobilom katerega namen je bil razjasniti veleposlanikove izjave za nedeljsko izdajo časnika Jutranji list, poudaril, da ne drži trditev, objavljena v hrvaškem tisku, da Slovenija hrvaškim državljanom ne omogoča nakupa nepremičnin v Sloveniji. Nobilo pa je v pisni izjavi menil, da "smo zelo blizu ugotovitvi vsebine reciprocitete na obeh straneh" in končni rešitvi tega vprašanja.

Šter, ki je Nobila danes poklical na pogovor, je hrvaškemu veleposlaniku predstavil dejavnosti slovenskih državnih organov, ki so hrvaškim državljanom že izdali prve odločbe o ugotovitvi vzajemnosti in jim s tem omogočili nakup nepremičnin v Sloveniji. Poudaril je, da zato ne drži trditev, objavljena v hrvaškem tisku, da Slovenija hrvaškim državljanom ne omogoča nakupa nepremičnin v Sloveniji. Šter je še izrazil pričakovanje, da bo tudi hrvaško ravnanje v okviru evropskih standardov in da bo dinamika reševanja v skladu z napovedmi, ki jih slovenski strani dajejo najvišji predstavniki hrvaške vlade, so še zapisali na zunanjem ministrstvu.

Na slovenski strani večji interes za nakup nepremičnin

Nobilo je za nedeljsko izdajo hrvaškega časnika dejal, da so štirje Hrvati želeli kupiti nepremičnino v Sloveniji, a jim to ni uspelo. Časnik sicer navaja tudi, da naj bi na pridobitev lastninske pravice na nepremičnino na Hrvaškem čakalo okoli 3000 Slovencev, vendar pa naj bi se želeli v Zagrebu najprej prepričati, da je Slovenija z zakonom in v praksi omogočila prodajo nepremičnin Hrvatom.

Nobilo je medtem v pisni izjavi pojasnil svoje besede za Jutarnji list. Med drugim je navedel, da sta si slovenska in hrvaška stran v prejšnjih mesecih izmenjali več not, v katerih interpretirata svoji zakonodaji in praksi. Po njegovem mnenju pa "smo zelo blizu ugotovitvi vsebine reciprocitete na obeh straneh" in končni rešitvi tega vprašanja. Glede na neprimerljivo večji interes slovenske strani za legalizacijo in nadaljnji nakup nepremičnin na Hrvaškem ter manjše število takšnih primerov s hrvaške strani, se je procedura seveda začela ugotavljati v Sloveniji, je še menil Nobilo.

Hrvaški veleposlanik je še izpostavil, da preveč poudarjen interes medijev in pretirana politizacija tega v osnovi pravno-tehničnega vprašanja zavirata strokovnjake na obeh straneh, da bi pojasnili vsebino vzajemnosti in pravni postopek za dobrobit prebivalcev ene in druge strani. Kot je dodal, Hrvaška nima nikakršnega razloga za diskriminatoren odnos do slovenskih prebivalcev, od katerih jih ima veliko od prej nepremičnine na Hrvaškem, so sporočili s hrvaškega veleposlaništva.

Rehn od Hrvaške pričakuje spoštovanje določil o nepremičninah

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je danes v Bruslju dejal, da od Hrvaške pričakuje dosledno izvajanje sporazuma o pridruževanju in stabilizaciji, tudi določila o trgu nepremičnin. "Poznam ta problem," je dejal in hrvaško ministrico za pravosodje Ano Lovrin pozval, naj pojasni hrvaško stališče. Hrvaška slovenske zahtevke rešuje po načelu vzajemnosti, od primera do primera, je razložila in dodala, da "nimajo evidence po državah", zato ne vedo, koliko slovenskih zahtevkov je že bilo rešenih.

"Pričakujem, da bo Hrvaška sporazum o pridruževanju in stabilizaciji uresničevala v skladu z določili in zagotovila, da je v tem pogledu v celoti spoštovan," je Rehn komentiral navedbe o pritožbah Slovenije zaradi neizvajanja določil sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju glede dostopa slovenskih državljanov do nepremičnin na Hrvaškem. "Pravzaprav bi rad slišal, kakšno je stališče ministrice in Hrvaške do tega vprašanja," je komisar pozval Lovrinovo.

Po hrvaškem zakonu je v primeru zahtevkov tujcev po nakupu nepremičnine na Hrvaškem najprej obveščeno ministrstvo za pravosodje, nato zunanje ministrstvo preveri uveljavljanje načela vzajemnosti, dokončno odločitev pa potem sprejme ministrstvo za pravosodje, je pojasnila ministrica. Tako je bilo od 6000 obravnavanih primerov od začetka leta rešenih 3750 primerov, koliko od tega je slovenskih, pa ne vedo, ker "nimajo evidence po državah", je povedala.