Je Slovenija res mafijski raj?

Veliko pozornosti so v Sloveniji vzbudile besede mafijskega morilca Maurizia Prestierija, ki se je po tridesetih umorih predal, da bi se izognil visoki kazni. Zdaj pa je Slovenijo označil kot »raj za mafijo«, kjer je vse mogoče in vse dovoljeno. 

Objavljeno
12. februar 2011 20.31
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika
V pogovoru z dopisnikom časnika Repubblica in pisateljem Robertom Savianom je dejal, da se je tu mogoče gibati pod pravim imenom in živeti več mesecev skupaj, ne da bi te kdo opazil ali kaj vprašal. In še, da v Sloveniji ni protimafijske kulture: mafija tu lahko vlaga, si kupuje funkcionarje, je pripovedoval skesanec. Poleg italijanske domnevno posegajo na slovensko ozemlje in v slovenske ustanove tudi ruska, srbska, turška in druge mafije. Poleg Slovenije je Prestieri kot mafijske raje omenil še Albanijo, Grčijo, Hrvaško in Črno goro.

Izredni profesor dr. Bojan Dobovšek, prodekan Fakultete za varnostne vede in strokovnjak za organizirani kriminal, je ob tem pojasnil, da so organizirane kriminalne skupine v svojem razvoju naredile kakovostni preskok iz klasične kriminalitete, kot na primer droge, prostitucija in izsiljevanje, v poslovno. Umazani denar zapravljajo za zabavo, nakup avtomobilov in drugega ter ga vlagajo v države, kjer ustanove nadzora nad finančnimi tokovi slabo delujejo. Te države so varne in v njih kriminalne organizacije ne opravljajo klasičnih kriminalnih dejavnosti, temveč le ščitijo svoje finančne interese ter denar operejo.

»Protimafijska kultura je vezana na socialno toleranco, ki se v Sloveniji pojavlja kot dejavnik, ki pospešuje organizirana gospodarska kriminalna dejanja. Zaradi slabih gospodarskih razmer, razvoja sistema zvez in poznanstev, neformalnih mrež, dela na črno, izogibanja plačilu davkov, slabega nadzora nad nezakonito pridobljenim premoženjem, neustrezne finančne zakonodaje in vzora obnašanja elite vedno več ljudi kupuje na črnem trgu in je strpnih do delovanja mafijskih skupin,« je pojasnil Dobovšek.

Sodobni pripadniki organiziranih kriminalnih skupin mafije, Cammore, N'dranghete in drugih, ki so pod nadzorom v domači državi, se prosto gibljejo po drugih državah, če zanje ne obstajajo mednarodne tiralice ali evropski priporni nalog. V drugih državah se povezujejo s podjetniki, ki so z njimi pripravljeni sklepati posle z namenom, da bi prikrili izvor denarja. Tranzitne države so zainteresirane za naložbe iz tujine in ne preverjajo izvora premoženja po načelu, da naložbe pospešujejo gospodarski razvoj.

»Slovenija je kot turistična država z velikim pretokom ljudi različnih kultur in jezikov primerna za neovirano gibanje, bivanje in trošenje denarja,« še pravi Dobovšek. Igralništvo, ki glede na majhnost države pomeni njen velik del prihodkov, je bilo vedno stvar organiziranih kriminalnih skupin, ki so tako prale denar in varno opravljale srečanja.

Organizirani poslovni kriminalci v takšnih državah ne storijo kaznivih dejanj. Za zakonitost transakcij po Dobovškovih besedah poskrbijo prek lokalnih beloovratniških kriminalnih strokovnjakov, ki v okviru dovoljenih poslov prekrijejo finančne transakcije. Zaradi nezmožnosti finančnih ustanov, da bi preverjale premoženje, ugotavljale njegov izvor ter kršitve sankcionirale, so te države finančni raji.

Slovenija se nahaja v jugovzhodni regiji delovanja organiziranih kaznivih dejanj, ki zajema širše območje Balkana v povezavi z Italijo, prek nje pa poteka balkanska pot droge in transportne osi Barcelona–Kijev. »Zaradi majhnosti ozemlja in ker ni velemest, jo kriminalci raje uporabljajo kot varno oazo kot za izvajanje klasičnih kriminalnih dejavnosti. Območje Jadranskega morja je primerno za naložbe v turizem, ki prikrivajo kriminalne dejavnosti, saj so v Španiji in Franciji, kamor so vlagali pred leti, že sprejeli ustrezne ukrepe, ki to preprečujejo,« je še povedal Dobovšek.