Tiskane izdaje
Ob vprašanjih, katere občine so bolj finančno podhranjene, kakšne spremembe zakonodaje bi morale biti in kje vzeti denar, se poslanci hitro spet znajdejo na različnih bregovih.
Tako je bilo tudi pri razpravi o tem, ali si Ljubljana zasluži dodatnih 16 milijonov evrov na leto oziroma ali si jih zasluži več ali manj, ali pa bi ji morda morali malo proračunskih sredstev še vzeti, saj so druge regije precej manj razvite.
Drugačnega poteka razprave niti ni bilo mogoče pričakovati, saj izkušnje kažejo, da je lokalna samouprava področje, na katerem nad ustaljenimi pozicijsko-opozicijskimi razmerji pogosto prevladajo lokalni interesi posameznih poslancev. Tako je od prvih pobud za ureditev statusa glavnega mesta pa do potrditve zakona o glavnem mestu minilo skoraj deset let; pozneje pa se je izkazalo, da sprejeti zakon položaj glavnega mesta ureja le na papirju, v praksi pa v dobrih petih letih, odkar je bil sprejet, nikoli ni zares zaživel.
V tem pogledu novela zakona o glavnem mestu nedvomno pomeni napredek. Ljubljani vsako leto prinaša dodatna sredstva, z višino katerih sicer ni zadovoljen nihče. Niti Zoran Janković, ki je hotel 25 milijonov evrov.
Več vprašanj postavlja druga rešitev predlaganih sprememb dodelitev sredstev Ljubljani brez razpisa, s pismom o nameri. Izvajanje tega določila bo (kot doslej) še vedno odvisno od dobre ali slabe volje obeh podpisnikov, torej predsednika vlade in župana oziroma županje glavnega mesta.
Potem ko je minister za šport v prejšnji vladi Milan Zver Ljubljani za projekt nogometnega stadiona (Športni park Stožice je še vedno prvi na seznamu želja Zorana Jankovića za sofinanciranje države) namenil deset milijonov evrov, je zdajšnji minister na Jankovićev poziv odgovoril, da za to ni bilo nobene podlage in da je to bila politična odločitev.
S predlagano spremembo zakona o glavnem mestu je vlada na stežaj odprla vrata podobnim političnim odločitvam. Le upamo lahko, da bodo predvsem strokovne in šele nato politične.
Le o nečem so se strinjali vsi: občine imajo premalo denarja.
Iz četrkove tiskane izdaje Dela
