Tiskane izdaje
Prvič znižan prag tveganja revščine
Mesečni prag za revščino za enočlansko gospodinjstvo se je od leta 2009 znižal s 593 evrov na 587 evrov, kolikor je znašal v letu 2010, in se je prvič nekoliko znižal. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2009, ko je bilo že leto gospodarske krize, opozarjajo na državnem statističnem uradu.
Letni prag za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 7042 evrov; razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 587 evrov na odraslo osebo na mesec.
Statistika, ki da misliti
Glede na podatke po posameznih socialnoekonomskih kategorijah oseb in gospodinjstev so bila v najslabšem položaju gospodinjstva brez delovno aktivnih članov (40,1 odstotka oseb pod pragom revščine), še posebno tista z vzdrževanimi otroki (74,8 odstotka oseb pod pragom).
Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enočlanska (38,5 odstotka) in enostarševska gospodinjstva (31,4 odstotka) ter pari s tremi ali več otroki (13,6 odstotka).
Glede na najpogostejši status v letu pred anketiranjem so bili v najslabšem položaju brezposelni (44,1 odstotka) in upokojenci (18,3 odstotka).
V nezavidljivem položaju so bile tudi ženske, starejše od 64 let (27,1 odstotka), in najemniki stanovanj (27,6 odstotka).
Prenaseljenost stanovanj je bila lani nižja kot leto prej. V letu 2010 je v prenaseljenih stanovanjih živelo 34,9 odstotka oseb.
Med osebami pod pragom revščine jih je 46,3 odstotka živelo v prenaseljenih stanovanjih, med osebami nad tem pragom pa jih je v prenaseljenih stanovanjih živelo 33,3 odstotka.
Primerno ogrevanega stanovanja si ni moglo privoščiti 15 odstotkov gospodinjstev pod pragom revščine, med gospodinjstvi nad tem pragom pa je bil delež takih 4-odstoten.
Varčevanje pri obrokih in počitnicah
Enotedenskih letnih počitnic si ni moglo privoščiti 71 odstotkov gospodinjstev pod pragom in 28 odstotkov gospodinjstev nad pragom revščine. Največ takih, ki si finančno niso mogli privoščiti počitnic zunaj doma, je bilo med enočlanskimi gospodinjstvi pod pragom revščine, sledila pa so gospodinjstva, v katerih sta živela dva odrasla brez otrok, in druga gospodinjstva brez vzdrževanih otrok.
Razlike so bile očitne tudi pri prehrani: mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan si ni moglo privoščiti 24 odstotkov gospodinjstev pod pragom in osem odstotkov nad pragom revščine, še navajajo v statističnem uradu.
