Je Večer res kršil volilni molk?

Ljubljan, Maribor - Republiški inšpektorat za notranje zadeve je ugotovil, da je lani časnik Večer dan pred državnozborskimi volitvami kršil zakon o volitvah, saj z objavo pogovora s psihologom Bogdanom Lešnikom ni spoštoval volilnega molka. Inšpektorat ugotavlja, da je imel pogovor z naslovom Prepad med bogatimi in revnimi je smrtonosen izrazito politično vsebino oziroma neke vrste politično propagando, ki bi lahko vplivala oziroma imela namen vplivati na odločanje volivk in volivcev pri glasovanju na volitvah.

Inšpektorat v odločbi priznava, »da v članku sicer ni omenjena nobena konkretna politična stranka ali kandidat, nikakor pa se ne strinja s trditvijo, da intervju nima izrazito politične vsebine, saj je celoten intervju usmerjen v ugotovitve o vplivu politike na življenje ljudi, na njihov življenjski standard v Sloveniji in tudi v Evropi. Konkretno sicer ne omenja političnih strank, govori pa o desnici in levici, o nacionalističnih strankah oziroma latentno nacionalističnih in o njihovih konkretnih značilnostih. Poleg tega inšpektorat ugotavlja, da je v intervjuju govor tudi o predvolilni kampanji, v kateri naj bi več razpravljali o topovih kot o maslu in napeljuje na konkretne dogodke v predvolilnem času. Nadalje intervjuvanec in avtorica članka (Tanja Milakovič) (poleg drugih ugotovitev) razpravljata tudi o neizvedbi načrtovanih neoliberalnih reform prejšnje vlade in o odnosu prejšnje koalicije do tega. Razmišljanje intervjuvanca je tako lahko, sicer ne neposredno, temveč posredno, vplivalo na odločitev volivk in volivcev pri glasovanju,« je v utemeljitvi zapisal inšpektorat. Zaradi tega je izdajatelja medija ČZP Večer oglobil z 834,59 evra, odgovorno osebo pa z 208,65 evra.

»Nismo storili prekrška«

»Menimo, da nismo storili nobenega prekrška, še najmanj pa tistega, na katerega se sklicuje odločba,« se je na izrečeno kazen odzval direktor in odgovorni urednik Večera Uroš Skuhala. Ob tem je spomnil na vsebino 5. člena zakona o volitvah v državni zbor, ki določa, da se mora javna volilna propaganda končati najpozneje 24 ur pred volitvami: »Javna volilna propaganda v časniku so lahko kvečjemu objavljeni plačani oglasi, teh pa ni bilo. Opredelitev, da je lahko takšna volilna propaganda vsebina intervjuja z uglednim znanstvenikom, je absurdna, še bolj dva iztrgana citata iz odgovorov intervjuvanca, s katerima se kršitev utemeljuje, češ da bi lahko posredno vplivala na volivce.«

Na Večeru po besedah Skuhale menijo, da je bil ta člen zakona in sankcije, ki jih predvideva, uporabljen popolnoma napačno, saj velja predvsem za subjekte, ki vodijo in organizirajo javno volilno propagando - torej politične stranke. Večer se bo zoper odločbo pritožil, ne nazadnje je z utemeljitvijo odločbe posegel v svobodo izražanja, je prepričan Skuhala.

Neprimerna utemeljitev

Društvo novinarjev Slovenije protestira zoper odločitev inšpektorata, ki je »nerazumno oglobilo dnevnik Večer. V demokratični državi nam ni znan primer, v katerem bi se organ odločil presojati o domnevnih subtilnih namigih in vibracijah, ki bi jih lahko bralec začutil oziroma doživel ob branju določenega članka. Odločitev inšpektorata je neumna, škoduje pa celotni javni upravi Republike Slovenije.« Označitev intervjuja za volilno propagando pa je s stališča pravne in medijske stroke nesprejemljiva. Društvo je tudi začudeno, da inšpektorat ni ukrepal v primeru brezplačnih časopisov, ki so bili evidentno del volilne kampanje.

Nasprotno predavatelj na FDV Marko Milosavljević meni, da je odločitev inšpektorata utemeljena. Intervju je problematičen, ker je novinarka intervjuvanca spraševala o temah, ki so neposredno povezane z volitvami in strankarskimi programi (afera Patria, pojav naših politikov na finski TV). Argument dnevnika Večer, da gre za strokovni intervju, je utemeljen le delno. Novinarka se res pogovarja o socialni državi, problematično pa je, da sprašuje tudi o predvolilnih dejanjih in strankarski politiki, kar je v času predvolilnega molka neprimerno. Če bi sogovornik sam v odgovorih zašel na to področje, bi bilo to manj problematično. Drugo vprašanje pa je, kako je inšpektorat svojo odločitev utemeljil. Ta utemeljitev pa je neprimerna, pravi Milosavljević.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela