Dol pri Ljubljani – Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) pripravlja dokumentacijo za pridobitev okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja za gradnjo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke v Vrbini v bližini krške jedrske elektrarne. Naložba bo stala dobrih 157 milijonov evrov, začetek poskusnega obratovanja je predviden leta 2020.
Ko bo silosno odlagališče v Vrbini pripravljeno, nameravajo odpadke iz centralnega skladišča v Brinju preseliti v Posavje, je za Delo napovedal direktor ARAO dr. Tomaž Žagar. Ker pa bo objektu v Brinju leta 2018 poteklo obratovalno dovoljenje, namerava ARAO zaprositi republiško upravo za jedrsko varnost za podaljšanje tega upravnega dovoljenja do začetka rednega obratovanja Vrbine leta 2022. Zdaj je v jedrskemu objektu v Brinju v 383 sodih shranjenih 94 kubičnih metrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov s skupno maso več kot 50 ton, ki so nastali v medicini (pet odstotkov), industriji (85 odstotkov) in preostanek v raziskovalni dejavnosti.
Za odpadke je dobro poskrbljeno
V zadnjih letih so nadgradili sistem protipožarne in protivlomne zaščite ter posodobili fizično varovanje. Pred kratkim so vse lesene palete nadomestili z 219 kovinskimi samonosilnimi paletnimi okvirji, s čimer so izboljšali požarno varnost objekta in varnost delavcev pri delu. Naložba je stala 70.000 evrov. Do konca leta nameravajo zamenjati zunanja vrata in okna skladišča, za kar bodo odšteli 10.000 evrov.
Prostornina skladišča je 115 kubičnih metrov in je 80-odstotno zapolnjena, kar bo do začetka obratovanja posavskega odlagališča zadostilo potrebam. Da bi zmanjšali prostornino odpadkov in s tem pridobili prostor, jih v ARAO občasno stiskajo, razstavljajo naprave, ki vsebujejo zaprte vire sevanja in le radioaktivne predmete vrnejo v skladišče. Včerajšnjega dneva odprta vrat v jedrskem skladišču se je udeležila množica ljudi, ki so se lahko prepričali, da pod strokovnim vodstvom shranjeni radioaktivni odpadki ne predstavljajo nikakršne nevarnosti za okolje. O radonu je zbranim spregovoril inšpektor republiške uprave za varstvo pred sevanji dr. Tomaž Šutej, ki je poudaril, da ta žlahtni plin brez vonja, barve in okusa lahko ob napačni gradnji objektov in slabem prezračevanju predstavlja tveganje za zdravje.