Evropski komisar za širitev Olli Rehn je po Jelinčičevem prepričanju namreč popolnoma podlegel hrvaškim interesom in v njegovem predlogu je za Slovenijo vrsta nesprejemljivih stvari. Predvsem pa se zdi prvaku SNS nedopustno, da bi Slovenija ustavila blokado hrvaških pristopnih pogajanj že pred ratifikacijo sporazuma o arbitraži v parlamentu oziroma takoj, ko bi se začel pripravljati sporazum.
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl pa je prepričan, da je Rehnov predlog za zdaj vsekakor podlaga za iskanje rešitve. Seveda bo treba ta predlog dopolniti, vendar se zdi Vajglu iskanje konsenza z vsemi strankami nesmiselno. Stranke, katerih programi temeljijo na odklanjanju sporazumov in politike, ki jih sprejemajo drugi, je po njegovem prepričanju treba prepustiti, da si tako iščejo glasove. Soglasje pa naj se išče s tistimi strankami, ki so na soglasje pripravljene. Vajgl v parlamentarni praksi ne pozna projekta, ki bi ga morale podpirati vse stranke, in tudi ne vidi potrebe, da se v posvete o pomembnih odločitvah vključi tiste stranke, za katere se vnaprej ve, da pri iskanju rešitve ne bodo pripravljene sodelovati.
Glede referenduma pa se poslanec Zaresa ne strinja, da gre za grožnjo. To je ena od možnosti, ki jih daje ustava, in če jo nekdo želi izkoristiti in tako testirati svoj politični vpliv, tega ni mogoče preprečiti. Stranke, ki se zavzemajo za rešitev problema, se morajo po Vajglovem prepričanju do referenduma opredeliti in povedati, ali sodelujejo pri zbiranju podpisov.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela.