Jelušičeva brez obljub o dodatnih vojakih za Afganistan

Bratislava  - Slovenija v Bratislavi na neformalnem zasedanju obrambnih ministrov Nata ni obljubila dodatnih vojakov za Afganistan, je povedala obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Za to namreč še nima ustreznega mandata, se pa načrtuje, da bi Slovenija prevzela lastno skupino za mentorstvo in povezavo, t.i. OMLT.

V Bratislavi so obrambni ministri največ pozornosti posvetili predvsem razmeram v Afganistanu. Podprli so poročilo poveljnika zavezniških sil v Afganistanu, ameriškega generala Stanleya McChrystala, vendar pa niso dosegli soglasja o okrepitvi sil v Afganistanu.

To konec koncev tudi ni bil namen srečanja v Bratislavi, je pojasnila Jelušičeva in napovedala, da se naborna konferenca napoveduje šele v novembru. Takrat pa bo potrebno sporočiti, kako se bo okrepilo sodelovanje v Afganistanu.

Slovenija sedaj sodeluje z desetimi inštruktorji v italijanskem OMLT, načrtuje pa prevzetje lastne skupine, v kateri sicer običajno sodeluje skupaj okoli 20 inštruktorjev. Ta načrt je že podprl tudi Svet za nacionalno varnost, pričakovati pa je, da bo vlada odločitev sprejela že v prihodnjih dneh, nakar bodo o tej odločitvi razpravljali še v parlamentu, je pojasnila ministrica.

Dodala je, da odločitev nikakor ni lahka in sama po sebi umevna. Prevzem lastnega OMLT namreč pomeni, da je potrebno z enoto, ki se uri, opraviti vse faze, med njimi tudi delovanje na terenu. Vse to pa bo pomembno spremenilo delovanje misije v Afganistanu, predvsem v smislu nacionalnih omejitev, saj ne bi smeli imeti več omejitev glede na območje delovanja. To pomeni, da bi lahko skupaj z enoto, ki jo urijo, lahko odšli tudi v bolj nemirne kraje, je povedala ministrica. Ali to pomeni tudi, da bo Slovenija okrepila svoj sedaj 81-članski kontingent v Afganistanu, pa se ministrica ni izrekla.

Usposabljanje afganistanskih varnostnih sil, da bi lahko prevzele odgovornost za varnost v državi, je sicer eden ključnih predlogov generala McChrystala in po njegovih ocenah bi bilo potrebno v Afganistanu do leta 2013 izuriti okoli 400.000 pripadnikov teh sil. To pa pomeni, da bi morali vsak mesec vzpostaviti vsaj dva nova OMLT, je dejala Jelušičeva.

Pri tem pa je izpostavila še poseben problem urjenja afganistanskih policistov - od 400.000 načrtovanih varnostnih sil bi bilo namreč okoli 160.000 policistov -, kjer pa so prispevki držav precej manjši, predvsem držav EU. Tudi Slovenija bi tu lahko naredila več, je nakazala ministrica.

Velik problem pri usposabljanju v Afganistanu pa je tudi nepismenost rekrutov. V državi je namreč kar 80 odstotkov prebivalstva nepismenega, kar pomeni, da je nepismenost velika tudi med rekruti. In tudi tu so veliki problemi, je povedala Jelušičeva.

Obrambni ministri so v zvezi s problemom urjenja afganistanskih varnostnih sil podprli tudi izvedbeni načrt za Natovo misijo za urjenje v Afganistanu (NTM-A), ki je bila ustanovljena aprila na vrhu zavezništva. Z ustanovitvijo ene koordinirane misije za urjenje naj bi bili prispevki držav usmerjeni bolj racionalno.

Seznanili pa so se tudi z razmerami po predsedniških volitvah v Afganistanu 20. avgusta, ki so jih zaznamovale številne nepravilnosti. Pri tem jim je položaj orisal tudi posebni odposlanec ZN za Afganistan Kai Eide, ki je opozoril, da bo mednarodni skupnosti zelo težko ponovno motivirati prebivalce, da gredo znova na volišča. Tudi tu je velik problem nepismenost, saj ljudje ne razumejo, čemu morajo na volišča še enkrat, je pojasnila Jelušičeva.

Neformalno zasedanje obrambnih ministrov držav članic Nata se je sicer začelo že v četrtek zvečer z delovno večerjo, ki so jo posvetili obrambni transformaciji. Jelušičeva je pri tem opozorila, da bi bila potrebna racionalizacija aktivnosti Nata ter pregled finančnih prioritet. Zavzela se je tudi za nadaljevanje iskanja alternativnih oblik financiranja, ki so se izkazale kot učinkovita praksa predvsem v večnacionalnih projektih razvoja zmogljivosti.

Ministrica je v zvezi s tem še izpostavila, da so sredstva, ki jih zavezništvo namenja operaciji v Afganistanu, v zadnjem času močno narasla; s približno 10 milijonov evrov letno na okoli 450 milijonov. To pa vpliva na ostale projekte Nata, kot je npr. izgradnja letališča v Cerkljah ob Krki. Toda to ni dobro in pošteno, saj smo tudi zaradi takih projektov šli v Nato, poudarja ministrica in opozarja na preveliko obremenjenost zavezništva zaradi operacij, še posebej v luči krize, ko se sredstva, namenjena za obrambo zmanjšujejo.

Ministri so se posvetili tudi Natovim odzivnim silam (NRF), pri čemer se je Jelušičeva zavzela za bolj ambiciozno širitev kriterijev skupnega financiranja teh sil, vsaj na vse vidike operativnega premeščanja dela teh sil, ki je v stalni stopnji pripravljenosti. Slovenija je na tej točki za potrebe NRF obljubila stalno prisotnost ene pehotne čete, ki bo od leta 2011 tudi v rotaciji najmanj eno leto in ne več pol leta kot sedaj.

Obrambni ministri so spregovorili tudi o raketni obrambi, pri čemer so ZDA zaveznicam predstavile spremenjene načrte glede evropske komponente lastnega protiraketnega ščita. Ministri so ameriške načrte podprli, govorili pa so tudi o morebitnih posledicah teh načrtov na vzpostavitev raketne obrambe Nata.

Ministrica se je ob robu srečanja v Bratislavi sestala tudi s kolegi iz Avstralije, Kanade, Nizozemske ter Bosne in Hercegovine. Izmenjali so predvsem izkušnje sodelovanja v silah Isaf v Afganistanu.