Jelušičeva: Ob trpljenju civilistov ne moremo ostati brezbrižni

Krško - V Planini nad Podbočjem, kjer so ustaši leta 1942 ubili večino moških, vas pa požgali, je danes potekala spominska slovesnost, na kateri je zbrane nagovorila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Kot je po prireditvi dejala, je sporočilo prireditve, da ne moremo ostati brezbrižni, če vidimo, kako trpi in umira civilno prebivalstvo po svetu.

V Planini so bili po besedah Jelušičeve žrtve nedolžni civilisti, posebnost te vasi pa je, "da so se ti civilisti, ki so pravzaprav v vseh vojnah najmanj zaščiteni, vrnili v požgano vas", zato gre tu za "zgodbo o nezlomljivi volji in tudi veri v življenje".

"Živimo sicer v svobodni Evropi, ampak odgovornost za mednarodno varnost ostaja. Ne moremo se obnašati tako, kot da se nas vse to nasilje, ki se dogaja tako na Balkanu, kot na Bližnjem vzhodu in tudi v Srednji Aziji ter Afriki, ne tiče," je poudarila ministrica.

To odgovornost za izkazovanje našega sočutja pa smo, kot pravi, "dali v roke našim vojakom in vojakinjam, ki sodelujejo v mednarodnih operacijah in misijah". "Ko jih pošiljamo na misije, moramo vedeti, da so to ljudje, ki znajo videti trpljenje civilnega prebivalstva, da so to ljudje, ki znajo razumeti, da je civilno prebivalstvo pravzaprav tisti del ljudstva, ki je najslabše zavarovano in ki tudi najbolj trpi," opozarja Jelušičeva.

Kot je dejala, je danes v nagovoru več kot tisoč zbranim poudarila tudi "pomembnost vloge vojske pri zagotavljanju miru in varnosti v Sloveniji in seveda tudi mednarodnega miru in varnosti, kajti nihče od nas ne more več opraviti teh nalog, ki jih opravljajo oni v našem imenu". "Takrat, ko poskušamo preusmerjati pozornost na to, da je vojska samo potrošnik denarja davkoplačevalcev, pravzaprav nočemo priznati, kaj ta vojska za nas in namesto nas počne v svetu, zlasti v teh najbolj prizadetih delih sveta," je prepričana.

Dogodki, ki se jih danes spominjajo na Planini, so, kot meni ministrica, "tako grozni, da jih moramo ohraniti v našem spominu in jih moramo tudi prenašati na prihodnje generacije, zato da bi razumeli, da sta osvobodilni boj in svobodna Slovenija pravzaprav tlakovana tako s krvjo kot tudi s smrtmi in trpljenjem partizanov in civilnega prebivalstva ter vseh tistih civilnih žrtev, ki so bile mučene v koncentracijskih taboriščih in na zaslišanjih".