Tiskane izdaje
Ljubljana – »Očitno je obrambni ministrici vseeno tako za tega pol milijona evrov kot za preživetje slovenskih podjetij. Če prekine pogodbo s Patrio, bo tudi država izgubila nekaj svojega denarja,« komentira preobrat Mirko Hrovat iz družbe Cim-projekt. Dejan Karba
Takratni obrambni minister Karl Erjavec je decembra 2006 z Rotisom (Patria) podpisal pogodbo, ki za 278 milijonov evrov predvideva 135 osemkolesnih oklepnikov. Pogodba še vedno velja, Slovenska vojska pa je doslej prevzela zgolj 30 vozil. Z njimi ne more sestaviti niti najmanjše bojne skupine.
Preobrat: Jelušičeva zdaj
za razdrtje pogodbe
Potem ko se je za razvoj Slovenske vojske očitno neprimerna Erjavčeva pogodba o oklepnikih izkazala za takšno, da se bo zaradi nje še treba »posuti s pepelom«, če uporabimo besede obrambne ministrice Ljubice Jelušič s konca leta 2008, so jo vladniki poskušali spreminjati po naslednjem ključu: eni so bili za razdrtje pogodbe, drugi so navijali za njen reprogram do leta 2015 brez posrednika Patrie – trzinskega podjetja Rotis, tretji pa so zagovarjali prekinitev pogajanj med obrambnim ministrstvom in Patrio zaradi sojenja (obtožba zoper peterico).
Marca letos je vlada sklenila, da državnemu pravobranilstvu naloži, naj vloži predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi z uresničevanjem pogodbe, vendar se je zadeva sfižila, saj na sodišču poteka tožba Sistemske tehnike proti državi, ki z istim očitkom (sum korupcije) predlaga prekinitev pogodbe oziroma njeno razdrtje.
Jelušičeva, ki je v javnosti doslej zagovarjala izključno stališče o reprogramiranju pogodbe (decembra je na vladi izmed zgoraj omenjenih predlogov trmasto vztrajala zgolj pri reprogramu), je v nedavnem intervjuju za Večer presenetila: »Naslednji ekipi bi svetovala, da je bolj modro sporazumno prekiniti pogodbo kot graditi nove zmogljivosti na podlagi stare«. Mnenje Jelušičeve naj bi potiho zagovarja tudi Patria, vendar uradno o tem še molčijo.
Slovenska podjetja Apertum, Cim-projekt in Kolpa-invest so po podpisu pogodbe o oklepnikih v letih 2008 in 2009 z dvema finskima podjetjema sodelovala pri protidobah. Ker sta se finska Jonmeri yachts Oy in Hermann´s design Oy junija 2008 oziroma januarja 2009 znašla v stečaju, slovenskim podjetjem dolgujeta več kot pol milijona evrov.
S predlogom slovenskih podjetij, da bi poplačilo dolga dosegli s prenosom terjatev družb upnic na Patrio, v nadaljevanju pa ga poskušali povrniti v stečajnem postopku proti finskima dolžnikoma v stečaju, se Patria najprej ni strinjala, vendar je finski orožar pozneje vendarle privolil v prenos terjatev z »izsiljevalskim faktorjem 1 : 50«, kot pravi Mirko Hrovat iz družbe Cim-projekt.
Izsiljevalski pogoji
To pomeni, da bi finski orožar kljub dejstvu, da slovenski predpisi večjega količnika od 7 ne dovoljujejo, za skupno finančno poplačilo 514.841,94 evra dolga zahteval priznanje izpolnitve protidobav v višini 25 milijonov evrov. Po naših informacijah je Patria pripravljena na pogajanja okrog količnika, vendar je ključni zaviralec pogajanj spet obrambno ministrstvo oziroma medresorska delovna skupina za protidobave.
Medtem ko je neodzivno tudi gospodarsko ministrstvo, se od finančnega ministrstva, kot smo izvedeli neuradno, pričakuje, da bo stopilo v bran oškodovanim slovenskim podjetjem. Ne smemo pozabiti, da je pri znesku, ki ga dolgujejo Finci, 20 odstotkov tudi državnega denarja.
