Tiskane izdaje
Trst – Slovenski jadralci se bodo konec tedna spet lahko dokazali na velikem jadralskem spektaklu. Za slovenske ljubitelje jadranja je pomembna novost, da se na največjo jadralsko regato v Sredozemlju vrača Maxi Jena, s katero je Mitja Kosmina desetkrat osvojil drugo in enkrat prvo mesto. Neuradno pa je bilo slišati tudi napoved, da se bo Esimit Europa 2 po letošnjem nastopu za nekaj časa umaknil s tega tekmovanja
Jadralski spektakel v pravem pomenu besede. Lani je na njem tekmovalo 1562 jadrnic v 14 razredih, letos jih bo še kaj več, ker je napovedano lepo vreme z blagim vetričem z juga. Prav blagi vetrič povzroča sive lase najbolj tekmovalno razpoloženim in napoveduje številna presenečenja, ob katerih lahko tudi najboljši zaostanejo, priložnost pa dobijo tisti, ki niso favoriti.
Takšno absolutno presenečenje je bila lani mariborska jadrnica Megaenergija (s krmarjem Urošem Žvanom), ki je dosegla 4. mesto. To je s 13 metri in 21 leti povsem neprimerljiva jadrnica z ostalimi dirkalniki, v katere vlagajo milijone. Zanjo je JK Skipper Maribor pred 10 leti odštel vsega 36.000 evrov, vsako leto pa priprave za vse regate v enem letu (ki jih niti ni tako malo) stanejo skromnih 25.000 evrov. Jadralci plačujejo sami svoje stroške.
Ena najhitrejših na svetu združuje Evropo
Esimit Europa 2 je leta 2005 stala 18 milijonov dolarjev, velja za najhitrejšo v Evropi in eno najhitrejših na svetu. Odkar tekmuje pod tem imenom, še ni izgubila regate. Največ možnosti, da ji spodrsne, navkljub 44 metrov visokemu jamboru (kot 14-nadstropni nebotičnik), je prav na Barcolani zaradi njene nepredvidljivosti. »Naša ekipa je v odlični formi, jadrnica je brezhibno pripravljena in hitra v vseh pogojih, tako da gremo na zmago!«, je odločen Igor Simčič, ustanovitelj projekta Esimit Europa, ki venomer poudarja njeno povezovalno vlogo in to, da poskuša razvijati evropski duh.
To menda dokazuje tudi s številom jadralcev, ki jih imajo na voljo (30 iz 11 držav), šest jih je na plačilni listi vse leto, na Barcolani pa jih nastopi med 18 in 20. Koliko zares stane projekt Esimit Europa, Simčič nikoli natančno ne razkrije, zato drugi jadralski strokovnjaki ocenjujejo, da znašajo stroški okoli dva milijona evrov na leto. Glavni sponzor je ruski energetski velikan Gazprom. Jadrnica ima precej »sestavljeno« identiteto. Čeprav nastopa za jadralni klub Monaco in je njen lastnik slovensko podjetje, nastopa za Jadralno zvezo Slovenije in nosi na jadrih oznako slovenske države SLO 1001, in edina pluje pod zastavo EU.
Prav zadnje dni se je razširila vest, da prihodnje leto ne bo več nastopala na Barcolani, ker ima v načrtu druge regate v Sredozemlju.
Po lanskem premoru se na regatno polje med Trstom in Koprom vrača Maxi Jena, ki si jo je pri slovenskem lastniku Meteor izposodilo podjetje Udinese Club, to pa je sestavni del velikega nogometnega podjetja Udinese Calcio. Njen sponzor bo tudi Vodafon. Na Jeni No Borders Team bo uradni krmar tržaški jadralec Furio Benussi, od stare ekipe bosta na jadrnici le še Mitja Kosmina (kot taktik in pomočnik krmarja) in Gašper Vinčec (na velikem jadru).
Mitja Kosmina je nadvse spoštovan jadralec v Trstu (za to so mu izročili tudi posebno priznanje mesta Trst), saj je že štirikrat prijadral prvi in vsaj 12-krat drugi. Čeprav sta Udinese in Vodafon velika sponzorja, tokrat niso investirali veliko v prenovo Jene, ker je odločitev padla zadnji hip. Zato je tudi Mitja Kosmina nadvse previden pri napovedih, saj pravi, da ne pozna ekipe.
Med jadralci bo nastopil tudi slovenski veteran (že zmagovalec Barcolane) Dušan Puh na italijanski 24 metrov dolgi Ancilla Domini s krmarjem Maurom Pelaschierom. Medtem ko 22 let stari, upokojeni Veliki Viharnik, ki je leta 2000 v močni burji dosegel drugo (oziroma ukradeno prvo) mesto, propada na kopnem in zaman čaka kupca.
Da je Barcolana vsestranski spektakel, pričajo tudi drugi sodelujoči na regati velikanki. V vrsti majhnih sponzorjev smo za uspešno tržaško jadrnico Aniene, ki je lani zasedla drugo mesto, odkrili ljubljansko podjetje ESVA Sistemi, ki je jadrnici zagotovilo elektronski antifouling sistem, zato je ni treba mazati s strupi in je njen trup okolju veliko bolj prijazen kot večina jadrnic. Seveda je taka oblika prodora na trg samo eden od drobcev, ki tvorijo velik mozaik spektakla Barcolana.
