Tiskane izdaje
Na novi jeseniški tržnici na Stari Savi, ki jo bodo uradno odprli jutri, še vsaj nekaj let ne bo mogoče kupovati v lokalnem okolju pridelanih kmetijskih pridelkov. Župani so nad samopreskrbo sicer navdušeni, a bi radi ukrepe za spodbujanje uvajali v sodelovanju s stroko.
Na občini nimajo izdelane posebne kmetijske politike, samo 15 kmetov v občini pa ne predstavlja velikega potenciala za pridelavo hrane, majhen je zato tudi potencial za prehransko samopreskrbo lokalne skupnosti. Kmetijska pospeševalka za območje občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica Tilka Klinar išče vzroke v slabi samopodobi kmeta, zaradi česar vse manj mladih ostaja na kmetijah, s tem pa se izgubljajo tradicionalna znanja o obdelavi kmetijskih površin in pridelavi hrane ter tudi semena. V občinah Jesenice in Kranjska Gora so značilnost tudi zahtevni, strmi tereni. Kljub temu bi na vseh travnikih v treh občinah, ki skupaj merijo 3000 hektarov, lahko pridelali veliko večji delež hrane, saj je obdelanih samo 60 hektarov zemlje.
Ekolog Anton Komat navdušil župane
Ekolog in publicist Anton Komat je županom občin zgornje Gorenjske predstavil pomen zdrave prehrane in lokalne samopreskrbe s hrano, direktor razvojne agencije Ragor Stevo Ščavničar pa je ob tem povedal, da bodo zavezo za večjo samopreskrbo s hrano zapisali v regionalni razvojni načrt do leta 2020. Pomen lokalne samopreskrbe s hrano se tako kot tudi zavedanje o pomenu zdrave hrane krepi pošasi, se zaveda Ščavničar in pričakuje, da se bo hrana zaradi višjih cen nafte še dražila.
Na Gorenjskem bodo v okviru pobude županov za povečanje stopnje lokalne samopreskrbe najprej ugotovili, koliko hrane lahko pridelajo in koliko je interesa za uporabo tovrstno pridelane hrane v javnih ustanovah, denimo, osnovnih šolah. Na vprašanje, kako hitro bi se rezultati na novo opredeljene in skupne kmetijske politike več občin poznali tudi med ponudniki na jeseniški tržnici, je Ščavničar dejal, da bi viške pridelkov, ki jih ne bi prevzeli v šolah, lahko prodajali tudi na novi tržnici. Hkrati meni, da se to prav kmalu ne bo zgodilo, čeprav so na občini Jesenice v razvojni program zapisali, da bo posebna pozornost namenjena spodbujanju kmetij k prodaji domačih izdelkov na novozgrajeni tržnici.
Več sodelovanje občine s strokovnjaki
Kako bodo kmetije spodbujali k prodaji domačih izdelkov na novi tržnici, na občini Jesenice še ne vedo, zato čakajo na stroko, je dejala Vera Djurič Drozdek, vodja oddelka za gospodarstvo. Tudi strokovnjaki pogrešajo več sodelovanja z občinami, pravi Tilka Klinar in dodaja, da se ljudje, ki jih je prizadela kriza, vračajo na zemljo, če le imajo možnost. Ščavničar je še omenil projekt urbani vrtovi, v okviru katerega so Mariborčani uredili skupnostni vrt, na katerem pridelujejo lastno zelenjavo.
Občina Jesenice med kmete z razpisi razdeli 37.000 evrov na leto, porabijo jih predvsem za obnove objektov ali za nove stroje (za delo v gozdu). Ugotavljajo tudi, da je interesa za registracijo dopolnilnih dejavnostih na kmetijah malo.
