Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko je ustavno sodišče odločilo, da se člen zakona o prekrških, ki se nanaša na uklonilni zapor, razveljavi, je del stroke takšno odločitev podprl, saj so opozarjali, da je ukrep nesorazmerna kazen glede na težo prekrška. Spet drugi so prepričani, da bo to povratnike še »spodbudilo« k prekrškom.
Po lanski razveljavitvi člena, ki ureja uklonilni zapor, zdaj zeva velika luknja, ki še dodatno razdira pravičnost sistema, saj so na eni strani državljani, ki globo poravnajo, in na drugi strani tisti, pri katerih je roka pravice popolnoma ohromljena. Namen uklonilnega zapora je bil ta, da se prekrškarja, ki ima denar oziroma premoženje, »prisili«, da globo poravna.
Ustavno sodišče je zakonodajalcu naročilo, naj na novo uredi izvajanje uklonilnega zapora, če ga hočejo ohraniti v zakonodaji, saj je bila dosedanja ureditev neskladna z ustavo. Na ministrstvu za pravosodje so potrdili le, da je uklonili zapor gotovo zgodovina, kakšne ukrepe pripravljajo, da bodo vsi storilci odgovarjali za prekške, pa ne razkrivajo.
173 milijonov neizterjanih glob
Neizterjane globe za prekrške ne vplivajo le na občutek ljudi o pravičnosti sistema, temveč povzročajo tudi škodo državnemu proračunu. Od januarja 2012 do konca julija letos je za še 173 milijonov evrov neizterjanih glob.
Uklonilni zapor so v slovenski pravni red uvedli leta 2002. To je poseben ukrep, ki pravzaprav pomeni dodaten pritisk na storilca prekrška, da poravna predpisano globo. To ni bila sankcija za prekršek, saj zakon o prekrških zaporne kazni ne predvideva.
Posebnost uklonilnega zapora je bila to, da tudi če se je nekdo zaradi neplačila globe preselil za zapahe, mu s tem denarne kazni niso odpisali, ampak ga je še vedno bremenila. O uklonilnem zaporu je odločalo sodišče, ni pa smel biti izrečen za globe, manjše od 120 evrov, trajal pa je lahko največ 30 dni. Člen zakona je določal še to, da storilec, ki zaradi slabih premoženjskih razmer globe ne more poravnati, to lahko nadomesti z delom v splošno korist. V nasprotju z uklonilnim zaporom so z delom v splošno korist prenehale obveznosti plačila globe.
Eden od vzrokov, da se je zakonodajalec odločil za uklonilni zapor, je bil slab rezultat prisilne izterjave dolgov in dejstvo, da je med prekrškarji veliko povratnikov, ki si globe samo nabirajo, poravnajo pa jih ne, ker država ni imela ustreznih prijemov, ki bi jih prisilili k plačilu globe za prekršek.
O uklonilnem zaporu je bilo v teh letih precej govora; medtem ko so na eni strani opozarjali, da je ukrep neprimeren, so nekateri prekrškovni organi trdili, da je potreben in predvsem učinkovit. Več posameznikov se je obrnilo tudi na varuha človekovih pravic, ki je sprožil pobudo za oceno ustavnosti.
Vlada je vztrajala na stališču, da se storilec prekrška lahko izogne uklonilnemu zaporu, saj je to zadnji ukrep pravne države, ki naj storilca prekrška, ki je sposoben plačati globo, prisili k plačilu.
Brez ustavnih jamstev
Ustavni sodniki so člen zakona res preučili in uklonilnega zapora niso označili za neustavnega. So pa bili neskladni z ustavo posamezni pogoji in ureditev postopka. Ker zakonske ureditve ukrepa niso omogočale, da bi ustavno sodišče razveljavilo le posamezne določbe, so ureditev uklonilnega zapora razveljavili v celoti. Ustavljeni so bili tudi vsi postopki, na prostost pa so odkorakali tudi vsi, ki so bili takrat v uklonilnem zaporu. Žogico so vrnili zakonodajalcu oziroma ministrstvu za pravosodje, da uklonilni zapor, če bo pri njem vztrajal, pripravi na novo, tako da bo ureditev upoštevala jamstva, ki jih zagotavlja ustava.
Na ministrstvu za pravosodje so nam potrdili, da novela zakona o prekrških, ki je v pripravi, uklonilnega zapora ne predvideva, so pa glede ukrepov, ki bi zagotovili učinkovito izterjavo dolgov, skrivnostni. »Minister za pravosodje je že ob nastopu mandata in večkrat po tem izrazil nasprotovanje institutu uklonilnega zapora in ocenil, da je to nepravičen ukrep. Ponovne uvedbe tega instituta ne predvidevamo, se pa v sklopu priprave predloga pripravljajo alternativne rešitve, ki bodo na drug način okrepile plačilno disciplino storilcev prekrškov in učinkovitost izterjave izrečenih glob. Več o posameznih institutih in ukrepih bo znanega v prihodnjih tednih, po ponovnem strokovnem in medresorskem usklajevanju,« so sporočili.
Na policiji, kjer izdajo največ glob za prekrške, nimajo uradnega stališča o nadomestitvi ukrepa uklonilnega zapora, dokler ne bodo povsem seznanjeni s predvidenimi novostmi, ki jih pripravlja ministrstvo za pravosodje. Je pa Janez Rupnik, pomočnik direktorja uprave uniformirane policije, opozoril, da si želijo učinkovit sistem, ki bi na eni strani dosledno sankcioniral predvsem povratnike in tiste, ki pravno državo namenoma izigravajo, po drugi strani pa bi med ljudi vrnil občutek pravičnosti.
Rupnik izpostavlja, da je težava neuspešne izterjave večkrat ravno na področju najhujših prekrškov v cestnem prometu, kjer so izpostavljena človeška življenja, in pri najhujših kršitvah na področju javnega reda in miru (udarci, pretepi, izzivanje ali spodbujanje k pretepu, nasilno in drzno vedenje do družinskih članov, nedostojno vedenje do uradnih oseb ...).
Opozoril je, da zakonodaja nima učinkovite rešitve, če storilcu ni mogoče izterjati globe. Osredotočil se je predvsem na povratnike, ki to pomanjkljivost s pridom izkoriščajo. »Na eni strani je vloženega veliko truda prekrškovnih organov, sodišč in finančne uprave pri obravnavi kršiteljev, po drugi strani pa nekateri kršitelji prav brez vseh posledic nadaljujejo izvajanje prekrškov,« je kritičen. To je utemeljil z dejstvom, da je bilo od leta 2005 do 2014 neplačanih glob za več kot 158.000 prekrškov, ki jih je obravnavala policija. Od tega za 15.115 prekrškov zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, 3220 je bilo kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola več kot 1,1 promila alkohola v krvi in 3186 kršitev zaradi vožnje v času ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja. Skoraj 15.000 pa je najhujših kršitev javnega reda in miru, pri čemer so storilci ostali nekaznovani samo zato, ker globe namenoma niso poravnali.
