Jezi jih ignoriranje socialnega dialoga

Ljubljana – Ekonomsko-socialni svet (ESS) je podprl spremembe pokojninske zakonodaje in urejanja trga dela. Pot do soglasja, ki so ga dosegli v šestih mesecih pogajanj, vsi sodelujoči vidijo kot uspešen primer socialnega dialoga.

A ker tega po mnenju delodajalcev pri številnih drugih pomembnih vprašanjih ni, so se odločili, da se do nadaljnjega umikajo iz ESS, kot demonstracija podpore njihovemu stališču pa je predstavnica sindikatov Lidija Jerkič odstopila kot predsedujoča.

Noveli zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter o urejanju trga dela sta nared za vladno obravnavo, ki bo predvidoma 3. oktobra, državni zbor pa bi ju moral potrditi še letos, da bi lahko 1. januarja že začela veljati.

Najpomembnejše novosti so dvig odmernega odstotka za moške, za minimalno, vdovsko in invalidsko pokojnino. Tisti, ki bodo po izpolnjenih pogojih za starostno pokojnino želeli delati še naprej, bodo, brez prekinitve delovnega razmerja in mnenja delodajalca, ob plači prva tri leta prejemali 40 odstotkov pokojnine, po tem pa 20 (čemur obrtniki še vedno nasprotujejo), ob tem si bodo lahko za največ devet odstotkov izboljšali odmero.



Pri urejanju trga dela zvišujejo najnižje nadomestilo za brezposelnost s 350 na 530 evrov bruto, kar pomeni 402 neto, s čemer se bo izenačilo z denarno socialno pomočjo. Ena od anomalij sistema doslej je bila, da je bila ta pravica iz dela in iz zavarovanja nižja od socialnega transferja; najvišje nadomestilo ostaja 892 evrov bruto. Za državljane tretjih držav bo po novem za vpis oziroma vodenje v evidenci brezposelnih pogoj znanje slovenskega jezika na ravni A1. Sprejeli so še nekaj ukrepov, za, po mnenju ministrstva za delo, hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb, hkrati pa tudi za to, da bi starejše spodbudili k daljši delovni aktivnosti.

»Gre za pomemben korak, s katerim bomo zagotovili višje pokojnine in socialno varnost najranljivejšim skupinam, med katere spadajo prejemniki najnižje starostne, invalidske in vdovske pokojnine,« je poudarila ministrica Ksenija Klampfer. Z doseženim je zadovoljna tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, ki namerava v naslednjih pogajanjih, povezanih s pokojninsko reformo, predvidenih v prihodnjih mesecih, odpreti tudi temo dviga prispevnih stopenj delodajalcev in demografskega sklada.

»Našli smo rešitve, ki niso za vse najboljše, a s katerimi lahko vsi živimo,« je doseženi kompromis komentiral generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.


 

»Na potezi je predsednik vlade«

A tako, kot so zadovoljni s tem, da so našli konsenz pri teh dveh temah, so delodajalci kritični do popolnega izigravanja socialnega dialoga pri drugih vprašanjih. Da so delodajalci in sindikati zreducirani le še na opazovalce in niso več aktivni sodelujoči pri vprašanjih, ki jih zadevajo, se strinja tudi Lidija Jerkič.

Na to, da so ignorirali socialni dialog, so delodajalci opozorili že pri zakonu o minimalni plači, ki ga je vložila Levica, nadaljevalo se je s študentskim delom, pri katerem med drugim dvigajo urno postavko. Potem je Levica predlagala spremembo zakona o delovnih razmerjih (ZDR), zato da bi bili vsi starši upravičeni do dodatnega plačanega dne dopusta zaradi spremstva prvošolca na prvi šolski dan. Pika na i pa je predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. »Vse to se delodajalcev in delavcev še kako tiče, pa ni bilo nobene obravnave,« poudarja Smole.

»Mi z Levico nimamo nič, oni so opozicijska stranka, ki ima vso pravico, da vlaga zakone. Vlada je tista, ki mora poskrbeti, da teče socialni dialog, ta pa je zdaj mrtev,« je oster Jože Smole. Delodajalci pričakujejo, da se bo premier Marjan Šarec zdaj izrekel o tem, kako vidi socialni dialog, sindikalne centrale pa so se nanj obrnile s pismom, da bi bil nujen sestanek z vsemi člani ESS. Pozvali pa so ga še, naj stori vse, da koalicijske stranke ne bodo podpirale predlogov zakonov, ki jih niso usklajevali v socialnem dialogu.