Tiskane izdaje
Nobenega dvoma ni, da si bo s tem ukrepom in napovedjo izdatnega štipendiranja teh študentov Slovenija lahko precej izboljšala svoje že zdaj močne gospodarske in politične pozicije v omenjenem krogu držav. Pomembno je tudi to, da je pred nekaj dnevi zunanjepolitični odbor evropskega parlamenta v Bruslju podprl predlog poročila za odpravo vizumov za Zahodni Balkan. Prav težave z vizumi so namreč za zdaj velika ovira za vpis študentov iz teh držav na naše visokošolske institucije in obratno.
S to odločitvijo bo Slovenija končno tudi imela enak odnos z vsemi deli nekdanje skupne države. Čeprav so hrvaško-slovenski odnosi že dolgo v središču javnega zanimanja, se je, kdo ve zakaj, malokrat omenjalo, da je visoko šolstvo ves čas od osamosvojitve obeh držav zgleden primer dobrega sosedskega sodelovanja. Vsaj kar zadeva študijske možnosti, saj Hrvati v Sloveniji in Slovenci na Hrvaškem vsa ta leta lahko študirajo po enakih pogojih kot domači študenti.
Ker nobena država Zahodnega Balkana še ni članica EU, kjer so študijske možnosti že izenačene, bo »jugounija« brez štipendij še bolj učinkovita. Prav zato z njo tudi ne kaže odlašati. Tiste, ki jih nemara skrbi, da bi novi študenti zasedli mesta domačim, lahko potolaži Golobičevo zagotovilo, da bodo tujce še naprej sprejemali samo v okviru posebej zanje razpisanih mest.
Kaj to pomeni, si lahko pogledamo na primeru našega letošnjega razpisa za tuje državljane iz držav, ki niso članice EU in za Slovence brez slovenskega državljanstva. Na ljubljanski univerzi (UL) je bil razpon zanje predvidenih mest precej velik - ekonomska fakulteta jim je za redni študij ponudila največ, 50 vpisnih mest, in jih večino tudi zasedla, akademija za likovno umetnost pa edina tujcem ni ponudila niti enega mesta za redni študij. Sodeč po podatkih, da so na UL letos največ tujcev zavrnili na študijih arhitekture, farmacije, glasbene umetnosti, psihologije, medicine in dentalne medicine, fizioterapije in anglistike - torej prav tam, kamor pretirano silijo tudi naši študentje -, si od odprave štipendij ne kaže obetati, da bodo tujci zapolnili vpisne vrzeli naših študijev.
To visokošolsko zbližanje pa ima še eno manj prijazno razsežnost. Bolonjski proces, v katerega so poleg naše države vključene tudi države Zahodnega Balkana, je nazorno razkril, da so vse te države, ene v večji in druge v manjši meri, še vedno ujetnice nekdanjega jugoslovanskega visokošolskega modela. Vse imajo specifične težave, ki zmanjšujejo možnosti evropske uskladitve - dosedanje ravni izobrazbe je zelo težko ustrezno »prevesti« v bolonjske stopnje, stari znanstveni magisteriji so neprimerljivi z bolonjskimi magisteriji, doktorski študiji se nenadoma zdijo prekratki, poleg tega pa je povsod formalna preobrazba pred kakovostno.
To države Zahodnega Balkana in tudi Slovenijo dejansko sili k sodelovanju, kjer bodo vse enakovredne, čeprav bo naša država imela tudi kakšno prednost. Kolikšno, pa je odvisno predvsem od učinka naše pravkar sprejete novele visokošolskega zakona.
