Jutranji list: Politična rešitev ne pomeni le meje

Časnik Jutranji list piše, da je arbitražni sporazum že dogovorjen in hrvaška premierka Jadranka Kosor zgolj kupuje čas. Možno je, da bo Slovenija Hrvaški popustila glede povračila dolga Ljubljanske banke, če bo dobila dostop do odprtega morja, dodaja časnik.

Objavljeno
28. oktober 2009 12.14
Ti. Kr./STA
Ti. Kr./STA
Zagreb - Možno je, da se bo poskusilo arbitražni sporazum postaviti v kontekst širšega političnega dogovora o reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, danes ugiba Jutarnji list in dodaja, da gre le za "nekatera izmed tolmačenj". Časnik piše, da je arbitražni sporazum že dogovorjen in hrvaška premierka Jadranka Kosor zgolj kupuje čas.


"Možno je, da bo Slovenija Hrvaški popustila glede povračila dolga Ljubljanske banke, če bo v Piranskem zalivu uveljavila svoj strateški cilj - dostop do odprtega morja," piše časnik. Dodaja, da je tudi slovenski premier Borut Pahor po ponedeljkovem srečanju s hrvaško kolegico Kosorjevo v Zagrebu izjavil, da politična rešitev ne pomeni le meje, temveč tudi nekdanjo Ljubljansko banko in Nuklearno elektrarno Krško (Nek).


Jutarnji list se sklicuje na neimenovane hrvaške politike, ki so potrdili, da ne potekajo nikakršni pogovori o arbitražnem sporazumu med Zagrebom in Ljubljano, ker je bil sporazum dokončno dogovorjen že poleti v navzočnosti predstavnikov EU in ZDA. Trditve hrvaške vlade, da se o sporazumu še pogovarjajo, sogovorniki Jutarnjega lista pojasnjujejo kot kupovanja časa s strani Kosorjeve.


Arbitražni sporazum je zgolj modificirana različica sporazuma Drnovšek-Račan, ker Sloveniji zagotavlja izhod v mednarodne vode, nadaljuje časnik. "Sporazum Kosor-Pahor konkretno ne predvideva "dimnika", Sloveniji pa zagotavlja, da bo dobila izhod na odprto morje," navaja še Jutarnji list. Sklene, da Kosorjeva še ni pripravljena predstaviti vsebine sporazuma ne vladnim koalicijskim partnerjem ne opoziciji.


V ločenem komentarju sicer Jutarnji list ocenjuje, da meja obstaja le v glavah ljudi, medtem ko sta veliko pomembnejši vprašanji dolg nekdanje Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev in Nek. Kot dodaja, z dogovorom o meji ne Slovenija ne Hrvaška ne bosta ničesar izgubili, temveč bosta pridobili, ker bosta končno lahko uredili vsa odprta vprašanja.