K reševanju problema dvojezičnosti

Dunaj - V prostorih koroške deželne vlade se je danes sestal z deželnim glavarjem Gerhardom Dörflerjem in predstavniki slovenske manjšine Valentinom Inzkom iz NSKS, Marjanom Sturmom iz ZSO in Bernardom Sadovnikom iz SKS ter Avguštinom Brumnikom, Nantijem Olipom in Pavlom Apovnikom.

»Ustavni zakon želimo zelo dobro pripraviti in želim si, da ne bi bilo ne zmagovalcev ne poražencev. Rešitev bi lahko razumeli kot božično darilo za našo prihodnost,« je povedal deželni glavar Gerhard Dörfler. »Mislim, da so možnosti danes zelo dobre,« je ocenil tudi državni sekretar Josef Ostermayer, slovenski prvak Valentin Inzko pa je povedal, da nikakor noče, da bi se s temi vprašanji ukvarjali tudi njegovi otroci.

Inzko pa se zaveda, da najverjetneje ne bo mogoče dobiti »maksimalne rešitve«, pričakuje pa »optimalno«. Namesto določil državne pogodbe iz leta 1955, ki daje slovenski manjšini obširne pravice, večina opazovalcev za temelj določanja dvojezičnih napisov pričakuje ljudsko štetje iz leta 2001, ko je za svoj pogovorni jezik slovenščino navedlo 12.500 Korošcev. Na podlagi tega bi lahko dvojezične napise na koncu imelo od 141 do 163 naselij, čeprav bodo pogajalci morali še soglašati, ali bodo upoštevali le število Slovencev v naseljih ali pa tudi v občinah. Ostaja še vprašanje tako imenovane odprtostne klavzule, kar pomeni, da bi lahko v prihodnosti, če bi se število deklariranih Slovencev povečalo, napise dodajali. Slovenski predstavniki se pri tem veselijo vse večjega zanimanja za dvojezične vrtce in šole tudi med tistimi Korošci, ki so sami izgubili jezik svojih prednikov.

Predstavniki slovenske manjšine, ki po nastopu uglednega avstrijskega diplomata Valentina Inzka na čelu Narodnega sveta koroških Slovencev delujejo veliko bolj usklajeno, poudarjajo, da želijo celovito rešitev, kar pomeni tudi reševanje vprašanja vrtcev in šol, še zlasti glasbene, pa tudi slovenščine kot uradnega jezika in drugega. Hkrati so se oglasili še tisti, ki so jim vsake dodatne pravice manjšine odveč. Vidni politik glavarjeve svobodnjaške stranke Kurt Scheuch meni, da spor med slovensko opozicijo in vladajočimi strankami o dosjejih komunistične obveščevalne službe »meče sence« tudi nad reševanje koroških dvojezičnih napisov. Scheuch s tem namiguje na obtožbe Janeza Janše, da so nekateri vidni predstavniki slovenske manjšine, na slovenski strani pa celo sedanji predsednik države, v 70. letih prejšnjega stoletja podstavljali bombe na avstrijskem Koroškem, in od notranje ministrice Marie Fekter zahteva, naj tudi Avstrija odpre svoje arhive.

Eksplozije, ki jih je vsaj nekaj zagotovo organizirala jugoslovanska tajna služba, so sledile tako imenovanemu Ortstafelsturmu, nasilni odstranitvi številnih dvojezičnih krajevnih napisov, ki so jo izvedli velikonemški in ponemčeni Korošcev.