Kadrovanje z nesrečno roko

Breme odgovornosti pri postavljanju ljudi na funkcije v državni upravi ali vodstvena mesta v podjetjih (zasebnih in državnih) je vedno težko, kajti tisti, ki nekoga izbere, posredno prevzame odgovornost za opravljeno delo. Zato morda ni najpametneje občutljivih položajev zaupati dolgoletnim prijateljem, saj se vse prerado zgodi, da jim pripisujemo večje sposobnosti, kot jih imajo.

Verjetno se prva asociacija na volilno zmago vsake politične opcije glasi: aha, zdaj bodo pa oni kadrirali. Kljub sladkim predvolilnim obljubam Boruta Pahorja je bilo to pričakovati tudi od zdajšnje vlade, vendar pregled največjih državnih sistemov pokaže, da so se starih kadrov sicer znebili, nikakor pa ne morejo imenovati novih ali pa so imeli oziroma še imajo pri tem hude težave.

Začelo se je v NLB, od koder po kratki avanturi odhaja Draško Veselinovič, novega predsednika uprave pa še ni na vidiku. Kriza vodenja je bila dolgo tudi v Petrolu in Hitu, kjer sta paradržavna sklada Kad in Sod porabila pol leta, da sta našla novo vodstvo, nad katerim, kot se je izkazalo, nihče ni prav navdušen.

Še vedno so neznanke v vodstvih Slovenskih železnic, Zavarovalnice Triglav, Holdingu slovenskih elektrarn, Elesu in drugih. Čeprav v teh primerih kaže, da gre za spopad med različnimi klikami SD in Zaresa, ki jih včasih zmoti kakšen manever LDS, bi se koalicija morala zavedati, da v ospredju ne bi smeli biti samo strankarski ali kateri drugi interesi, temveč bi morali pomisliti tudi na okoli 25 tisoč zaposlenih v teh podjetjih, ki imajo svoje družine, kredite in sanje.

Te pa so že zdavnaj ukradli delavkam in delavcem Mure, ki so postali simbol neuspešne tranzicije. Izropani in zato nekonkurenčni so ostali na obrobju. O teh in drugih problemih se je v našem tokratnem intervjuju razgovoril Prekmurec in predsednik SLS Radovan Žerjav.

Vse podrobnosti preberite v Delu Magu.