Kaj bo prinesel četrtkov sestanek?

O usodi spomeniško zaščitene Cukrarne bodo po besedah Marije Režek iz ljubljanskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine razpravljali v četrtek.

Objavljeno
20. september 2005 09.34
Ljubljana – O tem, kakšna naj bi bila nadaljnja usoda spomeniško zaščitene Cukrarne, bodo po besedah Marije Režek iz ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine razpravljali na četrtkovem sestanku, ki naj bi se ga na Magistratu udeležili najvišji predstavniki zavoda, mestnih oddelkov za kulturo in raziskovalno dejavnost, urbanizem in drugih najvišjih predstavnikov Mestne občine Ljubljana.

Na njem se bodo pogovarjali o elaboratih Gradbenega inštituta ZRMK in podjetja Elea iC (prvega je zavod za varstvo kulturne dediščine prejel maja, drugega šele 15. septembra), iz katerih je razvidno, da je objekt iz leta 1828 tako dotrajan, da bi se podrl že ob potresu nižje stopnje in da njegova sanacija ni smotrna oziroma bi bila predraga.

Ali bo zavod pripravljen podpreti predlog razveljavitve odloka o zaščiti Cukrarne za kulturni spomenik in tako dal zeleno luč za njeno rušenje, nam Režkova ni hotela odgovoriti, da pa se zaveda realnosti, je dal vedeti že z majsko razstavo v galeriji Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani, ki jo je pripravil skupaj s fakulteto za arhitekturo.

Na njej so predstavili tudi diplomsko nalogo Matevža Grande s fakultete za arhitekturo iz Ljubljane o prenovi Cukrarne ob Poljanskem nasipu, kamor bi se lahko preselila celotna mestna uprava in javna podjetja s Holdingom Ljubljana vred. Granda bi od zdajšnje Cukrarne ohranil večino zunanjega skeleta, notranjščino pa podrl. Na praznem mestu bi zgradil nova objekta, ki bi ju ločeval nov most čez Ljubljanico. Pod prenovljeno Cukrarno bi lahko bile najmanj dve in največ štiri kletne parkirne etaže za 350 ali 700 avtomobilov. V manjšem objektu (P+2+M) je predvidel mestne pisarne za delo s strankami, knjigarno, infocenter, muzej maket urbanističnih posegov v mestu v preteklosti in načrtov za prihodnost. V mansardi bi bila lahko mestna kavarna, nad njo pa razgledna ploščad. V glavni stavbi (P+6+M) bi bile pisarne celotne mestne uprave, arhiv, knjižnica, s čimer bi jo združili na enem mestu. Zdaj ima svoje pisarne in oddelke na 16 različnih lokacijah.