Ljubljana – Uporabljajo specifične oblike operativnega dela, denimo tajno sodelovanje (pridobivanje podatkov s človeškimi viri), tehnična sredstva, odkupujejo tajne dokumente, izmenjujejo podatke z drugimi obveščevalnimi subjekti. Kdor želi to dobro opravljati, nam je pojasnil Podbregar, mora organizirati kakovostno mrežo sodelavcev v širšem okolju, tehnologija pa pomaga tako pri zajemanju in vrednotenju kot pri analiziranju podatkov. Obveščevalno-varnostna dejavnost se deli na tri zvrsti: obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno.
Obveščevalna dejavnost pomeni pridobivanje podatkov v tujini za potrebe nacionalne varnosti. Operativci pridobivajo podatke v tujini s tajnimi sodelavci, tehničnimi sredstvi, različnimi dejavnostmi. Pri klasičnem pridobivanju podatkov ne kršijo zakonodaje, lahko pa gre za vohunstvo, kar pomeni, da to počnejo nezakonito, posegajo v človekove pravice, kršijo zakon države, kjer delajo. Praviloma se vedno dogaja zunaj slovenskega ozemlja.
Protiobveščevalna dejavnost pomeni varovanje naših obveščevalno-varnostnih strokovnjakov proti napadom tujih obveščevalnih služb. Poteka tako v Sloveniji kot v tujini in je najbolj zapleten sistem delovanja. Namenjena je zaščiti nacionalnih interesov pred vdori in delovanjem tujih obveščevalnih služb, Slovenija pa se pred tem brani z določenimi metodami, ki jih obvladajo obveščevalne službe. Varnostna dejavnost je varovanje pred varnostnimi problemi, na primer terorizmom in podobnim, poteka pa v sodelovanju s policijo in drugimi organi pregona v Sloveniji.