Kaj je pošteno? Poslanci neenotni

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga je državni zbor sprejel lani, ima očitno toliko pomanjkljivosti, da sta v parlamentarnem postopku sočasno kar dve noveli. Predlog prvih sprememb zakona je v začetku februarja podpisalo 75 poslancev opozicije in koalicije, drugi predlog sprememb pa je teden dni pozneje vložilo 12 poslancev LDS, SD in Desusa, ki so hkrati podpisniki prvega predloga.

Objavljeno
22. februar 2011 21.38
Matjaz Albreht, notranja politika
Matjaz Albreht, notranja politika
Ljubljana – Prvi predlog sprememb se nanaša na določbe iz poglavja o preprečevanju nasprotja interesov in nadzor nad sprejemanjem daril. Zakon namreč določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.

Ta prepoved velja tudi za nepoklicne župane in podžupane v primeru, če so nosilci javnega pooblastila ali izvajalci javne službe. Poslanci predlagajo, da bi ta prepoved veljala le za tiste, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. S tem bi po njihovem mnenju odpravili nesorazmerno omejitev, da predstojnik javnega zavoda (šole, zdravstvenega doma ...) v eni občini ne more biti nepoklicni funkcionar v drugi občini, če ima tam stalno prebivališče. Poleg tega predlagajo razveljavitev prepovedi dodeljevanja državnih pomoči in drugih oblik pridobivanja sredstev od naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnem naročanju.

Poslanci menijo, da to še posebno prizadene manjše občine in lahko ogrozi delovanje množice društev, ki jim edini vir preživljanja predstavljajo sredstva iz občinskih proračunov, saj se zaradi omejitev poslovanja ne morejo prijaviti na občinske javne razpise. Predlagajo uzakonitev izjem tako, da bi komisija za preprečevanje korupcije lahko dovolila poslovanje s prej omenjenimi subjekti, če bi ugotovila, da funkcionar ne more vplivati na sprejetje odločitve o oddaji javnega naročila. Predlagajo še, da bi določila zakona veljala tudi za funkcionarje in uslužbence iz Slovenije v evropskih ali drugih mednarodnih institucijah.

Komisija za preprečevanje korupcije meni, da predlog 75 poslancev pomeni korak nazaj pri omejevanju korupcijskih tveganj v lokalni skupnosti, hkrati pa ne odpravlja nekaterih dejansko neživljenjskih situacij. Sporna je tudi predlagana odprava omejitev za društva pri pridobivanju sredstev iz občinskega proračuna. Občinski svetniki, ki so hkrati člani društev, imajo vpliv na odločanje o razdelitvi občinskih sredstev, kar postavlja društvo v privilegiran položaj. Predlagana sprememba, po kateri bi komisija odločala o izjemah, pa je pred leti že obstajala in se ni izkazala za učinkovito.

Predlog 75 poslancev je nerazumljiv tudi zato, ker je komisija že sredi januarja poslala vsem poslanskim skupinam svoj predlog sprememb, vendar ga poslanci niso upoštevali. Šele po vložitvi prvega predloga sprememb zakona v parlamentarni postopek se je skupina 12 poslancev odločila in vložila tudi predlog, ki ga je pripravila komisija.

Komisija predlaga spremembe, ki bi omogočile razkritje in nadzor nad obstojem tihih družbenikov, opcijskih in terminskih pogodb oziroma razkritje lastništva podjetij v davčnih oazah pri poslovanju z državo. Predlaga povečanje odgovornosti za ukrepanje nadzornih organov in odgovornih oseb v primeru ugotovljene korupcije pri vodilnih osebah ali njihovih podrejenih.

Odpravili naj bi pomanjkljivo ureditev za zaščito prijaviteljev korupcije in okrepili transparentnost in odgovornost komisije. Določili bi obvezne in javne kriterije za prednostno obravnavo primerov. Na novo bi opredelili lobiranje, s čimer bi odpravili zaznane težave v praksi in omogočili zasledovanje aktivnosti lobirancev in nadzor nad njimi.